V knjigi »Način molitve Poslanika ﷺ« je velecenjeni šejh Abdulaziz bin Baz, rahimehullah, na preprost in jasen način, z natančno metodologijo ter oporo v verodostojnih besedilih povzel opis molitve Poslanika (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim). Delo je namenjeno temu, da muslimanu služi kot zanesljiv vodnik pri njegovi molitvi. V knjigi je pojasnil stebre molitve, njene sunnete in vse njene značilnosti – od abdesta pa do taslima – ter pri tem združil dokazila in razlago. Poziva k popolnemu sledenju zgledu Poslanika (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) v tem najveličastnejšem dejanju čaščenja.
V imenu Allaha, najbolj Milostljivega, najbolj Usmiljenega.
Vsa zahvala pripada samo Allahu. Blagoslov in mir naj bosta z Njegovim služabnikom in glasnikom, našim poslancem Muhammedom, z njegovo družino in njegovimi družabniki (ashabi). Nato pravim:
To so kratke besede, ki opisujejo način molitve Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim). Želel sem jih predstaviti vsakemu muslimanu in muslimanki, da bi si vsak, ki jih prebere, prizadeval posnemati Poslanika pri tem, saj je rekel:»Molite, kakor ste videli mene moliti.« [1]Bralcu v pojasnilo:[1] Buharijeva zbirka hadisov, št. 605.
Allahov Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) je rekel:»Molitev ni sprejeta brez (obrednega) čiščenja.« [2][2] Muslimova zbirka hadisov, št. 224.
Allahov Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) je tistemu, ki je nepravilno opravil svojo molitev, rekel:»Ko vstaneš k obredni molitvi, popolno opravi obredno umivanje.« [3][3] Buharijeva zbirka hadisov, št. 5782.
2. Molivec se s celim telesom obrne proti Kibli - to je proti Kabi - kjer koli se nahaja, in v svojem srcu oblikuje namen (nijjet) molitve, ki jo želi opraviti – naj bo obvezna ali prostovoljna. Namere ne izgovarja z jezikom, saj izgovarjanje ni predpisano in predstavlja versko novotarijo, kajti niti Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) niti njegovi družabniki je niso izgovarjali na glas. Če vodi molitev kot imam ali moli sam, naj si pred seboj postavi pregrado (sutro), proti kateri moli. Obračanje proti Kibli je pogoj za obredno molitev, razen v določenih izjemnih primerih, ki so pojasnjeni v knjigah islamskih učenjakov.
3. Izgovori začetni tekbir z besedami „Allahu Ekber“, pri tem pa svoj pogled usmeri na mesto, kjer bo opravil sedždo (padel z licem na tla).
4. Ob izgovoru tekbirja dvigne roke do višine ramen ali do višine ušes.
5. Nato položi roke na prsi – desno roko na levo dlan, zapestje in podlaket – saj je to potrjeno od Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim).
6. Sunnet je, da molivec izgovori uvodno dovo:»O Allah, oddalji me od mojih grehov, kakor si oddaljil vzhod od zahoda. O Allah, očisti me grehov, kakor se belo oblačilo očisti madežev. O Allah, umij moje grehe z vodo, snegom in točo.« (Allahumme ba‘id bejni ve bejne hatajaje kema ba‘adte bejnel-mešriki vel-magrib, Allahumme, nekkini minel-hataja kema junekka es-sevbul-ebjedu mined-denes, Allahumme-gsil hatajaje bil-mai ves-seldži vel-bered.) [4][4] Buharijeva zbirka hadisov, št. 744; Muslimova zbirka hadisov, št. 598.
Lahko pa namesto tega izgovori tudi naslednjo uvodno dovo:»Slava Tebi, o Allah, in s Tvojo hvalo; blagoslovljeno je Tvoje ime, vzvišeno je Tvoje veličastvo in ni drugega božanstva, vrednega čaščenja, razen Tebe.« (Subhanekellahumme ve bihamdike ve tebarekesmuke ve te‘aladžedduke ve la ilahe gajruke.) [5]Dovoljeno je uporabiti katero koli drugo uvodno dovo, ki je verodostojno prenešena od Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim). Najbolje pa je, da jih izmenično uporablja, saj je to popolnejše v sledenju Sunneta. Nato izgovori: »Zatekam se k Allahu pred izgnanim šejtanom. V imenu Allaha, Najbolj Milostnega, Najbolj Usmiljenega.« Zatem recitira suro Al-Fatiha, zaradi hadisa:»Ni molitve za tistega, ki ne recitira Odprtja Knjige (Al-Fatihe).«[6]Po Fatihi izgovori „Amin“ – na glas pri molitvah, pri katerih se Kur'an recitira na glas, in potiho pri molitvah, pri katerih se recitira tiho. Nato recitira odlomek Kur'ana, ki ga zna napamet. Najbolje je, da po Fatihi pri opoldanski (Zuhr), popoldanski (Asr) in večerni (Iša) molitvi recitira iz srednje dolgih poglavij Mufassala; pri jutranji molitvi (Fadžr) iz daljših poglavij; pri molitvi ob sončnem zahodu (Magrib) pa včasih iz daljših in včasih iz krajših poglavij – v skladu s hadisi, ki to omenjajo.[5] Muslimova zbirka hadisov, št. 399.[6] Buharijeva zbirka hadisov, št. 756.
7. Nato se prikloni (ruku), izgovori tekbir in dvigne roke do višine ramen ali ušes. Glavo poravna s hrbtom, roke z razširjenimi prsti položi na kolena. V priklonu se umiri in izgovori: »Slava mojemu Veličastnemu Gospodarju.« (Subhane Rabbijel-Azim) Najbolje je, da to ponovi trikrat ali večkrat. Priporočljivo je, da ob tem izgovori tudi:»Vzvišen si, o Allah, in Tebi gre vsa hvala. O Allah, odpusti mi.« (Subhaneke-l-Lahumme ve bi hamdike-l-Lahumme-gfir li.) [7][7] Buharijeva zbirka hadisov, št. 817; Muslimova zbirka hadisov, št. 484.
8. Dvigne glavo iz priklona, pri tem pa dvigne roke do višine ramen ali ušes in izgovori:»Allah usliši tistega, ki Ga hvali.« (Semiallahu limen hamideh)To izgovori bodisi da je imam ali da moli sam. Ko se popolnoma vzravna, izgovori:»Naš Gospodar, Tebi pripada vsa hvala in zahvala – obilna, dobra in blagoslovljena; v polnosti nebes in Zemlje ter v polnosti vsega, kar si želel poleg tega.« (Rabbena ve lekel-hamd, hamden kesiren tajjiben mubareken fihi, mil'es-semavati ve mil'el-erdi, ve mil'e ma ši'te min šej'in ba'du.) [8][8] Buharijeva zbirka hadisov, št. 711; Muslimova zbirka hadisov, št. 598.
Priporočljivo je tudi, da vsak od njih – imam, tisti, ki moli za njim, in tisti, ki moli sam – ponovno položi roke na prsi, tako kot jih je imel med stanjem pred priklanjanjem. To namreč potrjuje hadis Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim), ki sta ga prenesla Vail bin Hudžr in Sehl bin Sad, Allah naj bo zadovoljen z njima.
9. Nato pade na sedždo (tj. z obrazom na tla) z izgovarjanjem tekbirja. Najprej položi kolena na tla, če mu je to lažje; če pa mu je težko, lahko najprej položi roke. Prsti na nogah in rokah naj bodo obrnjeni proti Kibli, prsti na rokah naj bodo skupaj in iztegnjeni. Opira se na sedem delov telesa: čelo skupaj z nosom, obe roki, obe koleni in blazinice prstov na nogah. V sedždi izgovori: »Slava mojemu Gospodarju, Najvišjemu.« (Rabbijel-E'ala) Priporočljivo je, da to ponovi trikrat ali večkrat. Prav tako je priporočljivo izgovoriti:»Slavljen si, o Allah, naš Gospodar, in Tebi pripada hvala. O Allah, odpusti mi.« (Subhaneke-l-Lahumme, Rabbena, ve bi hamdike-l-Lahumme-gfir li)Prav tako naj veliko prosi v dovi, kajti Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) je rekel:»V priklonu poveličujte Gospodara, v sedždi pa se potrudite v dovi, saj je zelo verjetno, da boste uslišani.« [10][10] Muslimova zbirka hadisov, št. 479.
Prosi svojega Gospodarja za dobro tega sveta in onstranstva,tako v obvezni kot v prostovoljni molitvi. Pri sedždi naj odmakne svoje nadlakti od bokov, trebuh od stegen in stegna od meč, ter dvigne podlakti od tal, v skladu s besedami Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim):»Bodite zravnani pri sedždi in naj nihče od vas ne razprostira svojih podlahti kakor pes.« [11][11] Buharijeva zbirka hadisov, št. 788; Muslimova zbirka hadisov, št. 493.
10. Dvigne glavo, izgovori tekbir, položi levo stopalo podse in sede nanj, desno stopalo postavi pokonci, roke pa položi na stegna in kolena, nato izgovori:»Gospodar moj, odpusti mi, usmili se me, vodi me, preskrbi me, podari mi zdravje in popravi moje stanje.« (Rabbigfir li, verhamni, vehdini, verzukni, ve 'afini, vedžburni) [12]V tem sedenju naj bo umirjen in zbran.[12] Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 284; Abu Davudova zbirka hadisov, št. 850; Ibn Madževa zbirka hadisov, št. 898.
11. Nato opravi drugo sedždo, izgovori „Allahu ekber“ in v njej stori enako kot pri prvi sedždi.
12. Nato dvigne glavo z izgovorom „Allahu Ekber“ in se za kratek trenutek usede – podobno kot pri sedenju med dvema sedždama. To se imenuje sedenje počitka in je priporočljivo; če ga kdo izpusti, ni s tem nič narobe. V tem sedenju se ne izgovarja ne zikr ne dova. Zatem vstane v drugi rekat, opirajoči se na kolena, če mu je to lahko; če pa mu je težko, se opre na tla. Nato recitira suro Al-Fatiho in za njo še odlomek Kur'ana, ki ga zna napamet, nato pa opravi vse tako, kot je storil v prvem rekatu.
Nato prosi Allaha za vse, kar želi od dobrega – tako na tem svetu kot na prihodnjem. Ni nič spornega v tem, da v molitvi prosi tudi za svoje starše ali za druge muslimane, ne glede na to, ali gre za obvezno ali prostovoljno molitev. To se temelji na splošnih besedah Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) v hadisu Ibn Mesuda, ko ga je poučil tešehhudu:»Nato naj si izbere izmed dov tisto, ki mu je najbolj pri srcu, in naj prosi.«[15]V drugi različici hadisa piše:»Nato naj izbere tisto prošnjo, ki jo želi.« [16][15] Nesaijeva zbirka hadisov, št. 1298.[16] Muslimova zbirka hadisov, št. 402.
To zajema vse, kar človeku koristi na tem svetu in v posmrtnem življenju.Nato konča molitev tako, da se z licem obrne na desno in izgovori: »Mir z vami in Allahova milost.« (“Es-selamu alejkum ve rahmetullah) Zatem se obrne na levo in ponovi: »Mir z vami in Allahova milost.« (Es-selamu alejkum ve rahmetullah)
Zatem 33-krat izgovori ,,subhanallah", 33-krat ,,elhamdulillah" in 33-krat ,,Allahu Ekber." Sto naj dopolni z izreko: ,,La ilahe illallahu vahdehu la šerike leh, lehul-mulku ve lehul-hamdu ve huve ‘ala kulli šej’in kadir." (Ni boga, vrednega čaščenja, razen Allaha, Edinega, ki nima partnerja. Njemu pripada oblast in Njemu pripada vsa hvala in On je nad vsem Vsemogočen.) Po vsaki obredni molitvi naj recitira Ajetul Kursi (Kur'an, 2:255) ter sure „Kul huwallāhu ehad“ (Al-Ikhlas, sura 112), „Kul eʿūzu bi-Rabbi l-felak“ (Al-Falaq, sura 113) in „Kul eʿūzu bi-Rabbi n-nās“ (An-Nas, sura 114). Priporočljivo je, da te tri sure ponovi trikrat po jutranji (Fadžr) in večerni molitvi (Magrib), saj so o tem prenešeni avtentični hadisi Poslanika (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim). Vsa ta spominjanja so sunnet in niso obvezna.
Vsakemu muslimanu in muslimanki je predpisano, da opravi štiri rekate pred Zuhr molitvijo in dva rekata po njej, dva rekata po Magribu, dva rekata po Iši ter dva rekata pred Fadžr molitvi. Skupaj je to dvanajst rekatov. Ti rekati se imenujejo ravatib, saj jih je Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) redno opravljal, kadar ni bil na potovanju.Na potovanju jih je vse opuščal, razen sunnet rekata Fadžra in Vitr molitve, ki ju je Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) redno opravljal tako doma kot na potovanju. Priporočljivo je, da se te priporočene molitve (ravatib) in Vitr opravljajo doma; če pa jih nekdo opravi v džamiji, v tem ni nič spornega – v skladu z besedami Poslanca:»Najboljša molitev človeka je tista, ki jo opravi doma – razen obvezne molitve.« [19][19] Buharijeva zbirka hadisov, št. 6860.
Redno opravljanje teh rekatov je eden od vzrokov za vstop v Džennet (Raj), kot je rekel Poslanec (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim):»Kdor v enem dnevu in eni noči opravi dvanajst rekatov, mu bo zanje zgrajena hiša v Džennetu.« [20][20] Muslimova zbirka hadisov, št. 728.
Če kdo opravi štiri rekate pred Asrom, dva pred Magribom in dva pred Iša molitvijo, je to lepo dejanje, saj so o tem verodostojno preneseni hadisi Poslanca (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim). Prav tako je dobro, če opravi štiri rekate po Zuhr molitvi in štiri rekate pred njo, v skladu z njegovimi besedami:»Kdor redno opravlja štiri rekate pred opoldansko molitvijo (Zuhr) in štiri po njej, ga bo Allah obvaroval pred peklenskim ognjem.« [21]Pomen tega je, da se k redni sunnet molitvi dodata še dva dodatna rekata po Zuhr molitvi; saj redni sunnet obsega štiri rekate pred Zuhrjem in dva po njem. Če se torej po njej dodata še dva, se doseže tisto, kar je omenjeno v hadisu Ummu Habibe, naj bo Allah zadovoljen z njo.[21] Ahmedova zbirka hadisov, št. 25547; Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 393; Ebu Davudova zbirka hadisov, št. 1077.
Allah je tisti, ki daje uspeh. Naj Allah blagoslovi in podari mir našemu Poslancu Muhammedu, sinu Abdullaha, njegovi družini, njegovim družabnikom ter vsem, ki jim v dobroti sledijo vse do Sodnega dne.
V imenu Allaha, najbolj Milostljivega, najbolj Usmiljenega. Poslanik islama – Muhammed (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) Kratek povzetek življenjepisa Poslanika islama Muhammeda (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim), v katerem pojasnjuje svoje ime, rod, državo in zakonski stan, svoje sporočilo, h kateremu je pozival, verze poslanstva, verski zakon in stališče njegovih nasprotnikov. "[1] Previden sem bil da zadržim besedo "poslanik Muhammed" pri prevodu. 1. Njegovo ime, rod in mesto, kjer se je rodil in odraščal Glasnik islama je Muhammed bin Abdullah bin Abdulmutalib bin Hašim iz potomcev…
Kratek praktični prikaz opravljanja molitve, da bi Allaha častili z jasnim razumevanjem ter molitev opravljali pravilno in v skladu z njenimi pogoji in stebri. Opis molitve Če želimo opraviti molitev, se moramo najprej očistiti manjše in večje obredne nečistosti. Molitev opravljamo v čistih oblačilih, ki pokrivajo dele telesa, ki jih je treba zakriti. Prav tako morata biti naše telo in prostor, kjer molimo, čista. Obrnemo se proti kibli. Priporočljivo je, da molimo pred sutro (pregrado pred molivcem).
Knjiga „Pomembne lekcije za celotni ummet“ šejha Abdulaziza bin Baza, naj se ga Allah usmili, je kratko, a izjemno koristno delo, ki ga je imam pripravil kot temeljno znanje za celotni islamski ummet. V njej je obravnaval temelje in stebre vere – od tevhida (islamskega monoteizma), imana in islama, do predpisov o obredni čistosti in obredni molitvi, pravil islamskega bontona ter pojasnil o prepovedih širka (politeizma) in drugih grehov. Vse je predstavljeno na jasen in preprost način, utemeljeno na Plemenitem Kur’anu in Sunnetu Poslanca, z namenom približati vsakemu muslimanu pravilno…
Knjiga pojasnjuje temeljna načela vere, ki vključujejo verovanje v Allaha, Njegove Meleke (Angele), Njegove razodete knjige, Njegove poslance, Sodni dan in Božjo odredbo (usodo). Predstavlja tudi osnovna prepričanja, v katera mora musliman verovati in po katerih mora živeti, ter posebej poudarja pomen utrjevanja odnosa z Allahom skozi poglobljeno razumevanje islamske akide.