TRI TEMELJNA NAČELA IN NJIHOVI DOKAZI

TRI TEMELJNA NAČELA IN NJIHOVI DOKAZI

Šejh Muhammed et-Temimi, rahimehullah

V imenu Allaha, najbolj Milostljivega, najbolj Usmiljenega.

Vedi – naj ti Allah izkaže svojo milost – da se moramo naučiti štiri zadeve:

Prvo: znanje – to je spoznanje Allaha, spoznanje Njegovega Poslanca in spoznanje vere islama na podlagi dokazov.

Drugo: ravnanje po tem znanju.

Tretje: pozivanje k temu.

Četrto: potrpežljivost ob preizkušnjah na tej poti.

In dokaz za to so besede Vzvišenega: V imenu Allaha, najbolj Milostnega, najbolj Usmiljenega »Pri času! Resnično, človek je v izgubi, razen tistih, ki verujejo, opravljajo dobra dejanja, si priporočajo resnico in si priporočaj potrpežljivost.« (Kur'an, 103: 1–3)

Imam Šafi’i, rahimehullah, je rekel: „Če bi Allah Svojemu stvarstvu kot edini dokaz razodel samo to suro, bi jim zadostovala.“

In imam Buhari, rahimehullah, je rekel: »Poglavje: Znanje pred govorom in dejanjem. Dokaz za to so besede Vzvišenega: ,Zato vedi, da ni božanstva, vrednega čaščenja, razen Allaha, in prosi odpuščanja za svoj greh…’ (Kur'an, 47:19). Tako je (Allah) začel z znanjem pred govorom in dejanjem.«

Vedi – naj ti Allah izkaže svojo milost – da je za vsakega muslimana in vsako muslimanko obvezno, da se nauči teh treh zadev in ravna v skladu z njimi:

Prva: Da nas je Allah ustvaril in preskrbel ter nas ni pustil brez vodstva, temveč nam je poslal Svojega Poslanca. Kdor mu bo pokoren, bo vstopil v Džennet (Raj), kdor pa mu bo nepokoren, bo vstopil v Pekel.

Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Resnično, poslali smo vam Poslanca kot pričo nad vami, tako kakor smo poslali Poslanca k Faraonu. Toda Faraon ni ubogal Poslanca, zato Smo ga zgrabili s hudo kaznijo.« (Kur'an, 73: 15–16)

Druga: Allah ne odobrava, da bi se Mu pri čaščenju pridružilo kogarkoli – ne Njemu bližnji melek (angel) in ne poslan Glasnik. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Džamije (mošeje) pripadajo Allahu, zato ne molite nikogar poleg Njega.« (Kur'an, 72:18)

Tretja: Kdor se pokorava Poslaniku in izdvaja Allaha kot Edinega Boga, mu ni dovoljeno izkazovati zvestobe tistim, ki nasprotujejo Allahu in Njegovemu Poslancu, četudi bi bili to njegovi najbližji sorodniki.

Dokaz za to so besede Vzvišenega Allaha: »Ne boš našel ljudi, ki verujejo v Allaha in v Sodni dan, da bi ljubili tiste, ki nasprotujejo Allahu in Njegovemu Poslancu, četudi bi bili to njihovi očetje, njihovi sinovi, njihovi bratje ali njihovi sorodniki. Tem je v srca vpisal vero in jih okrepil z duhom od Sebe. Popeljal jih bo v Vrtove, pod katerimi tečejo reke, v katerih bodo večno prebivali. Allah je z njimi zadovoljen in oni so zadovoljni z Njim. Oni so Allahova skupina. Resnično, Allahova skupina so tisti, ki bodo uspeli.« (Kur'an, 58:22)

Vedi – naj te Allah usmeri k Njegovi poslušnosti – da je Hanifijet, čista vera Ibrahima: čaščenje samo Allaha z iskreno predanostjo Njemu v veri. To je tisto, kar je Allah zapovedal vsem ljudem in zaradi česar jih je ustvaril, kot pravi Vzvišeni: »In nisem ustvaril džinne in ljudi, razen da bi Me častili.« (Kur'an, 51:56) In pomen besed ,,da bi Me častili” je: da bi Me izdvaja­li v čaščenju kot Edinega Boga.

Največja Allahova zapoved je tevhid, to je izključujoče posvečanje čaščenja samo Allahu.

In največja stvar, ki jo je prepovedal, je širk, to je obračanje v molitvi (dovi) k nekomu drugemu poleg Njega.

Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Častite Allaha in ne jemljite za boga ničesar poleg Njega.« (Kur'an, 4:36)

Če bi bil vprašan: katera so tri temeljna načela, ki jih mora človek spoznati?

Reci: spoznanje služabnika o njegovem Gospodarju, o njegovi veri in o njegovem Poslancu Muhammedu, Allahov blagoslov in mir z njim.

[Prvo načelo]

Če bi bil vprašan: Kdo je tvoj Gospodar?

Reci: Moj Gospodar je Allah, ki skrbi zame in za vse svetove s Svojimi blagodatmi. On je tisti, ki Ga častim, in nimam drugega boga razen Njega. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Vsa hvala pripada Allahu, Gospodarju vseh svetov.« (Kur'an, 1:2) Vse, kar je poleg Allaha, je svet (stvarstvo), in jaz sem del tega sveta.

In če bi bil vprašan: Po čem si spoznal svojega Gospodarja?

Reci: Po Njegovih znamenjih in Njegovih stvaritvah.

Med Njegovimi znamenji so: noč in dan, sonce in luna.

Med Njegovimi stvaritvami so: sedem nebes in tisti, ki so v njih, sedem zemelj in tisti, ki so v njih, ter vse, kar je med obojim.

Dokaz za to so besede Vzvišenega Allaha: »In od Njegovih dokazov (čudežev) je noč, dan, sonce in mesec. Ne klanjajte se (ne padajte z obrazom na tla) ne soncu ne mesecu, temveč se klanjajte Allahu, ki ju je ustvaril, če zares častite Njega.« (Kur'an, 41:37)

In besede Vzvišenega Allaha: »Resnično, vaš Gospodar je tisti, ki je ustvaril nebesa in Zemljo v šestih dneh ter se nato vzdignil nad Arš . Z nočjo prekriva dan, noč pa hitro sledi dnevu. In Sonce, Mesec in zvezde so podrejeni njegovi zapovedi. Ustvarjanje, urejanje in razpolaganje pripadajo le Njemu. Slavljen naj je Allah, Gospodar vseh svetov.« (Kur'an, 7:54)

In Gospodar je tisti, ki je čaščen; dokaz za to so besede Vsemogočnega: »O, ljudje, častite vašega Gospodarja, ki je ustvaril vas in tiste pred vami, da bi lahko bili bogaboječi. Tisti, ki vam je Zemljo napravil kot ležišče in nebo kot strop; in ki spušča vodo z neba, pa stori, da z njeno pomočjo vzklijejo plodovi za vašo oskrbo. Zato zavestno ne enačite drugih z Allahom!« (Kur'an, 2: 21–22)

Ibn Kesir, rahimehullah, je rekel: »Stvarnik teh stvari je tisti, ki je resnično vreden čaščenja.«

Vrste čaščenja (ibadeta), ki jih je Allah zapovedal, so kot na primer: islam, iman in ihsan. Mednje spadajo tudi: prošnja (dova), strah, upanje, zanašanje, hrepenenje, boječnost, ponižnost, strahospoštovanje, kesanje (vračanje k Allahu), iskanje pomoči, iskanje zatočišča, prošnja za Allahovo pomoč v stiski, žrtvovanje, zaobljuba – in druge vrste čaščenja, ki jih je Allah zapovedal. Vse te vrste čaščenja pripadajo izključno Vzvišenemu Allahu. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Džamije (mošeje) pripadajo Allahu, zato ne molite nikogar poleg Njega.« (Kur'an, 72:18)

Kdor nameni kakršno koli obliko čaščenja komur koli drugemu poleg Allaha, je mnogobožec in nevernik. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »In kdor poleg Allaha moli k drugemu bogu, o katerem nima nobenega dokaza – njegov obračun bo pri njegovem Gospodarju, neverniki pa resnično ne bodo uspeli.« (Kur'an, 23:117)

V hadisu je navedeno: »Dova (prošnja Allahu) je srž ibadeta (čaščenja).«

Dokaz za to so besede Vzvišenega Allaha: »In vaš Gospodar je dejal: ,Prosite Me in Jaz vas bom uslišal. Tisti, ki Me zaradi lastnega napuha nočejo častiti, bodo ponižani vstopili v Pekel!« (Kur'an, 40:60)

In dokaz za strah so besede Vzvišenega Allaha: »Zato se ne bojte njih, temveč se bojte Mene, če ste verniki.« (Kur'an, 3:175)

Dokaz za upanje so besede Vzvišenega Allaha: »Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj dela dobra dela in naj v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne jemlje nikogar za njemu enakega.« (Kur'an, 18:110)

Dokaz za tevekkul (zanašanje na Allaha) so besede Vzvišenega Allaha: »Le na Allaha se zanesite, če ste zares verniki.« (Kur'an, 5:23) In Njegove besede: »In kdor se zanese na Allaha, mu On zadostuje.« (Kur'an, 65:3)

Dokaz za hrepenenje, boječnost in ponižnost so besede Vzvišenega: »Resnično, vsi oni so hiteli opravljati dobra dela, Nas prosili s hrepenenjem in strahospoštovanjem ter bili ponižni pred Nami.« (Kur'an, 21:90)

Dokaz za strahospoštovanje so besede Vzvišenega: »Zato se ne bojte njih, temveč Mene.« (Kur'an, 5:3)

Dokaz za kesanje (vračanje k Allahu) so besede Vzvišenega: »In vrnite se k svojemu Gospodarju in se Mu predajte.« (Kur'an, 39:54)

Dokaz za iskanje pomoči so besede Vzvišenega: »Samo Tebe častimo in samo od Tebe pomoč iščemo.« (Kur'an, 1:5) V hadisu je navedeno: »Kadar prosiš za pomoč, prosi zanjo Allaha.«

Dokaz za iskanje zatočišča so besede Vzvišenega: »Reci: ,Zatekam se h Gospodu svita.’« (Kuran, 113:1), in »Reci: ,Zatekam se h Gospodarju ljudi.’« (Kur'an, 114:1)

Dokaz za prošnjo Allahove pomoči v stiski so besede Vzvišenega Allaha: »Ko ste svojega Gospodarja moledovali za rešitev, se vam je On nemudoma odzval.« (Kur'an, 8:9)

Dokaz za žrtvovanje so besede Vzvišenega: »Reci: ,Moje molitve, moji obredi, moje življenje in moja smrt so resnično posvečeni Allahu, Gospodarju vseh svetov, ki mu nič in nihče ni enak.'« (Kuran, 6:162-163) In dokaz iz Sunneta je hadis: »Allah prekolne tistega, ki žrtvuje komurkoli drugemu kot Allahu.«

In dokaz za zaobljubo so besede Vzvišenega Allaha: »Izpolnjujejo zaobljube in se bojijo dneva, katerega zlo bo razširjeno povsod.« (Kur'an, 76:7)

[Drugo načelo]

Spoznanje vere islama z dokazi, in to je: predanost Allahu s tevhidom, pokoravanje Njemu s poslušnostjo ter odpoved širku in njegovim privržencem.

Islam ima tri ravni: islam, iman in ihsan -

vsaka raven pa ima svoje stebre.

Stebri islama so pet: pričevanje, da ni drugega resničnega boga razen Allaha, in da je Muhammed Allahov Poslanec; opravljanje obredne molitve; dajanje zekata (obveznega letnega plačila); post v mesecu Ramadanu in hadž – romanje v sveto mesto Meko.

Dokaz za pričevanje so besede Vzvišenega Allaha: »Allah priča, da ni nobenega boga razen Njega, prav tako pričajo angeli in tisti, ki imajo znanje – On vedno ravna pravično. Ni nobenega boga razen Njega, Najbolj plemenitega, Najmodrejšega.« (Kur'an, 3:18)

Njen pomen je: Nihče resnično ni vreden čaščenja razen Allaha.

„La ilahe (ni drugega resničnega boga)“ – zanikanje vsake oblike čaščenja, ki je namenjena komurkoli drugemu razen Allahu.

„Illa Allah (razen Allaha)“ – potrjevanje, da pripada čaščenje izključno Allahu, Edinemu.

On nima družabnika pri čaščenju, prav tako nima družabnika v Svoji oblasti.

Razlaga tega so besede Vzvišenega Allaha: »In ko je Ibrahim rekel svojemu očetu in svojemu narodu: ,Resnično, jaz sem oproščen tega, kar častite, razen Njega, ki me je ustvaril…’« (Kur'an, 43:26–27) In besede Vzvišenega Allaha: ,»Reci: ,O, pripadniki Knjige, pridite k besedi, ki je enaka med nami in vami – da ne častimo (nikogar) razen Allaha in da poleg Njega ničesar ne jemljemo za božanstvo in da si ne bomo vzeli drug drugega za gospodarja namesto Allaha.' Toda če se obrnejo proč, potem reci: ,Bodite priče, da smo muslimani.« (Kur'an, 3:64)

In dokaz za pričevanje, da je Muhammed Allahov Poslanec, so besede Vzvišenega Allaha: »K vam je že prišel Poslanec izmed vas. Boli ga to, da ste trpeli. Močno si prizadeva za vas, do vernikov pa je blagohoten in usmiljen.« (Kur'an, 9:128)

Pomen pričevanja, da je Muhammed Allahov Poslanec, je: pokoriti se njegovim ukazom, verjeti v to, kar je sporočil, izogibati se temu, kar je prepovedal in odsvetoval, ter častiti Allaha samo na način, ki ga je predpisal.

Dokaz za obredno molitev, zekat in razlago tevhida so besede Vzvišenega: »In zapovedano jim je bilo samo to, da častijo Allaha, iskreno predani Njemu v veri, da opravljajo molitev in dajejo zekat; to je prava vera.« (Kur'an, 98:5)

Dokaz za post so besede Vzvišenega Allaha: »O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi.« (Kur'an, 2:183)

Dokaz za hadž/romanje so besede Vzvišenega Allaha: »Dolžnost ljudi do Allaha je, da opravlja hadž, vsak, ki to zmore. In kdor zanika vero, Allah je zares neodvisen od vseh svetov.« (Kur'an, 3:97)

Druga raven: iman, ki ima sedemdeset in nekaj vej. Najvišja med njimi je izrek: Ni drugega boga, vrednega čaščenja, razen Allaha, najnižja pa odstranjevanje ovir s poti. Tudi sramežljivost je veja imana.

Stebrov imana je šest: verovanje v Allaha, v Njegove meleke (angele), v Njegove razodete knjige, v Njegove poslanike, v Sodni dan in v Allahovo odredbo (usodo) – dobro in slabo.

Dokaz za teh šest stebrov so besede Vzvišenega: »Ni dobrota v tem, da obračate svoje obraze proti vzhodu ali zahodu; dobrota pa je v tem, da veruje tisti, ki veruje v Allaha, v Zadnji dan, v angele, v Knjigo in v poslanike…« (Kur'an, 2:177)

In dokaz za božjo odredbo so besede Vzvišenega: »Resnično, vsako stvar smo ustvarili po odredbi.« (Kur'an, 54:49)

Tretja raven je ihsan, ki ima en sam steber, in pomeni: čaščénje Allaha, kot da Ga vidiš; kajti če Ga ti ne vidiš, On tebe vidi.

Dokaz za to so besede Vzvišenega Allaha: »Resnično je Allah s tistimi, ki so bogaboječi in s tistimi, ki delajo dobro.« (Kur'an, 16:128)

In besede Vzvišenega Allaha: »In zanesi se na Vsemogočnega, Najbolj usmiljenega, Tistega, ki te vidi, ko stojiš (v molitvi), ko opravljaš molitev s tistimi, ki padajo na obraz.« (Kur'an, 26: 217–219)

In besede Vzvišenega Allaha: »Karkoli počneš, karkoli citiraš iz Kur’ana – nobenega dejanja ne naredite, ne da bi bili Mi priče temu, ko vi hitite, da bi ga opravili.« (Kur'an, 10:61) Do konca ajeta.

Dokaz iz Sunneta je znameniti hadis Džibrila, po pripovedi Omera, naj bo Allah zadovoljen z njim, ki je rekel: »Nekega dne, medtem ko smo sedeli pri Allahovem Poslancu, Allahov blagoslov in mir z njim, se je pred nami pojavil moški v izjemno belih oblačilih in z izjemno črnimi lasmi. Na njem ni bilo videti nobenih sledov potovanja, in nihče od nas ga ni poznal. Prišel je in sedel pred Poslanca, Allahov blagoslov in mir z njim, naslonil svoja kolena ob njegova, položil dlani na svoja stegna in rekel: ,O Muhammed,

povej mi o islamu.’

Allahov Poslanec, Allahov blagoslov in mir z njim, je dejal: ,Islam je, da pričaš, da ni boga, vrednega čaščenja, razen Allaha, in da je Muhammed Allahov Poslanec; da opravljaš molitev; da daješ zekat; da postiš mesec Ramadan; in da opraviš romanje/hadž k Allahovi sveti Hiši, če si za to zmožen.’ Rekel je: ,Resnico si povedal.’ – Čudili smo se mu: sprašuje ga in mu hkrati potrjuje.

Nato je rekel: ,Povej mi o imanu.’

Odgovoril je: ,Da veruješ v Allaha, v Njegove meleke (angele), Njegove knjige, Njegove poslance, v Sodni dan in da veruješ v odredbo/usodo – dobro in slabo.’ Rekel je: ,Resnico si povedal.’

Potem je rekel: ,Povej mi o ihsanu.’

Odgovoril je: ,Da častiš Allaha, kot da Ga vidiš; kajti če Ga ti ne vidiš, On tebe vidi.’

Rekel je: ,Povej mi o Času (Sodni dan).’

Odgovoril je: ,Vprašani o tem ne ve nič več kot spraševalec.’

Nato je rekel: ,Povej mi o njegovih znamenjih.’

Odgovoril je: ,Da bo sužnja rodila svojo gospodarico in da boš videl bose, nage in revne pastirje, kako tekmujejo v gradnji visokih stavb.’

Nato je odšel, jaz pa sem ostal še nekaj časa. Potem mi je Poslanec, Allahov blagoslov in mir z njim, rekel: ,O Omer, veš, kdo je bil spraševalec?’ Rekel sem: ,Allah in Njegov Poslanec najbolje vesta.’ Dejal je: ,To je bil Džibril; prišel je k vam, da vas pouči o vaši veri.’«

[Tretje načelo]

Spoznanje vašega Poslanca Muhammeda ﷺ: On je Muhammed bin Abdullah bin Abdulmutalib bin Hašim. Hašim je iz plemena Kurejš, Kurejš pa so Arabci. Arabci izvirajo iz potomcev Ismaila, sina Ibrahima – Halila (Božjega prisnega prijatelja), nad njima in nad našim Poslancem naj bosta najpopolnejši blagoslov in mir.

Živel je triinšeslet – štirideset let pred poslanstvom in triindvajset let kot poslanec in Božji glasnik.

Misijo glasništva vere je dobil z razodetjem ,,Ikra” (prvi verzi sure El-Alek), poslanstvo pa z razodetjem ,,El-Mudessir”. Njegov rojstni kraj je Meka.

Allah ga je poslal, da opominja pred širkom in da poziva k tevhidu. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »O ti, pokriti, vstani in opominjaj, in svojega Gospodarja poveličuj, in svoja oblačila očisti, in malikov se izogibaj, in ne dajaj zato, da bi prejel več, in zaradi svojega Gospodarja bodi potrpežljiv.« (Kur'an, 74:1–7)

Pomen ,,Vstani in opominjaj”: opominjaj pred širkom in pozivaj k tevhidu.

Pomen ,,In svojega Gospodarja poveličuj”: poveličuj Ga s tevhidom.

„In svoja oblačila očisti“: očisti svoja dejanja vsega, kar vsebuje malikovanje.

„In malikovanja (ar-rudžz) se izogibaj”: Ar-rudžz pomeni maliki; izogibanje pa pomeni: popolnoma se jih izogibati, se jih povsem odreči ter se distancirati od njih in njihovih častilcev.

Deset let je klical k tevhidu. Po desetih letih je bil dvignjen v nebo in predpisana mu je bila petkratna dnevna molitev. Nato je tri leta molil v Meki, zatem pa je dobil ukaz, da opravi hidžro v Medino.

Hidžra pomeni preselitev iz kraja mnogoboštva v kraj islama.

Hidžra iz kraja mnogoboštva v kraj islama je obveznost za ta ummet (skupnost) in ostaja v veljavi vse do Sodnega dne.

Dokaz za to so besede Vzvišenega Allaha: »Ko bodo Angeli jemali duše tistim, ki so bili krivični do sebe, jim bodo rekli: ,Na čem ste bili?' Odvrnili bodo: ,Bili smo zatirani na Zemlji.' Dejali bodo: ,Mar Allahova Zemlja ni bila prostrana, da bi se selili po njej?!' Za takšne bo bivališče pekel, to pa je res strašen končni kraj. Razen nemočni ter zatirani izmed moških, žensk in otrok, ki ne zmorejo najti rešitve in ne zmorejo najti poti.« (Kur'an, 4:97–98)

In besede Vzvišenega Allaha: »O, moji vdani sužnji, ki verujete! Resnično je Moja zemlja prostrana, zato častite zgolj Mene.« (Kur'an, 29:56)

El-Begavi, rahimehullah, je rekel: »Razlog za razodetje tega ajeta so muslimani v Meki, ki se niso preselili. Allah jih je nagovoril z imenom imana.«

Dokaz iz Sunneta za hidžro je naslednji hadis: »Hidžra ne bo prenehala, dokler ne preneha tevba (kesanje), in tevba ne bo prenehala, dokler sonce ne vzide z zahoda.«

Ko se je Poslanec, Allahov blagoslov in mir z njim, ustalil v Medini, so mu bili ukazani preostali predpisi islama – kot so zekat, post, hadž, ezan, džihad ter ukazovanje dobrega in odvračanje od zla. Na tem je deloval deset let.

Poslanec, Allahov blagoslov in mir z njim, je nato zapustil ta svet, vendar njegova vera ostaja. To je njegova vera: ni dobrega, na katerega ni usmeril svojega ummeta in ni zla, pred katerim jih ni posvaril.

Dobro, h kateremu jih je usmeril, je tevhid ter vse, kar Allah ljubi in s čimer je zadovoljen.

Zlo, pred katerim jih je svaril, je širk (mnogoboštvo) ter vse, kar Allah prezira in zavrača.

Allah ga je poslal vsem ljudem, in obvezal je vse — džine in ljudi — da mu bodo pokorni. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Reci: ,O, ljudje! Resnično, jaz sem za vse vas poslanec od Allaha.'« (Kur'an, 7:158)

Allah je z njim izpopolnil vero, dokaz za to so besede Vzvišenega: »Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera.« (Kur'an, 5:3)

Dokaz za njegovo smrt so besede Vzvišenega: »Ti boš zares umrl in tudi oni bodo umrli, potem pa se boste na Dnevu vstajenja (vsi vi, o ljudje) pravdali pred svojim Gospodarjem.« (Kur'an, 39: 30–31)

In ljudje bodo po svoji smrti ponovno obujeni. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Iz nje (Zemlje) smo vas ustvarili, v njo vas bomo vrnili in iz nje vas bomo ponovno obudili.« (Kur'an, 20:55) In besede Vzvišenega Allaha: »In Allah vas je iz zemlje vzgojil kot rastline. Nato vas bo vanjo povrnil in vas iz nje zagotovo obudil.« (Kur'an, 71:17–18)

In po obujenju bodo ljudje sojeni in poplačani po svojih dejanjih. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Da bi povrnil tistim, ki so delali slabo, po njihovih dejanjih, in da bi tiste, ki so delali dobro, nagradil z najodličnejšim.« (Kur'an, 53:31)

Kdor zanika obuditev, je nevernik. Dokaz za to pa so besede Vzvišenega Allaha: »Tisti, ki ne verujejo, trdijo, da ne bodo obujeni. Reci: Seveda, pri mojem Gospodarju, zagotovo boste obujeni, nato pa boste obveščeni o tem, kar ste delali. In to je za Allaha lahko.« (Kur'an, 64:7)

Allah je poslal vse Poslance kot prinašalce radosnih novic in svarilce. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Poslance, prinašalce radostnih novic in svarilce, da ne bi imeli ljudje po poslancih pri Allahu nobenega opravičila več.« (Kur'an, 4:165)

Prvi izmed njih je bil Nuh, mir z njim,

zadnji med njimi pa je Muhammed, Allahov blagoslov in mir z njim, ki je pečat vseh poslancev in glasnikov – po njem ni več glasnikov. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Muhammed ni oče nikomur izmed vas, temveč je Allahov poslanec in pečat glasnikov vere.« (Kur'an, 33:40)

Dokaz, da je bil Nuh prvi med njimi, so besede Vzvišenega: »Mi smo ti razodevali enako, kot smo razodevali Nuhu (Noetu) in glasnikom vere za njim.« (Kur'an, 4:163)

Vsakemu narodu je Allah poslal poslanca – od Nuha do Muhammeda - in vsak od njih je ukazoval ljudem, naj častijo samo Allaha, in jih svaril pred čaščenjem taguta. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »Vsakemu ljudstvu smo ponovno poslali poslanca: ,Častite Allaha in izogibajte se taguta.'« (Kur'an, 16:36)

Allah je vsem ljudem naložil dve obveznosti: da zanikajo taguta in da verujejo v Allaha.

Ibn El-Kajjim, rahimehullah, je rekel: »Pomen taguta je: vse, s čimer človek prekorači mejo – bodisi v čaščenju, sledenju ali pokoravanju.«

Tagutov je veliko, glavnih pa je pet: Iblis – naj ga Allah prekolne; tisti, ki je čaščen in je s tem zadovoljen; tisti, ki ljudi poziva k čaščenju samega sebe; tisti, ki trdi, da ima znanje o nevidnem (skritem); in tisti, ki sodi po nečem drugem, ne po tem, kar je Allah razodel.

Dokaz za to so besede Vzvišenega Allaha: »Ni prisile v vero, saj je razlika med Pravo potjo in zablodo jasna. Kdor zavrača taguta in veruje v Allaha, se je oprijel najčvrstejše vezi, ki se ne bo prekinila. In Allah sliši vse, je Vseveden.« (Kur'an, 2:256) In to je resnični pomen pričevanja, da ni drugega boga razen Allaha. V hadisu pa je navedeno: »Glava celotne zadeve je islam, njegov steber je obredna molitev, vrhunec njegovega vrha pa je borba na Allahovi poti.«

Allah najbolje ve.