الإسلام - نبذة موجزة عن الإسلام (مشتملة على الأدلة)
ISLAM Kratko sporočilo o islamu, kot je navedeno v plemenitem Kur'anu in Sunnetu Allahovega poslanca To je pomembna knjiga, ki vsebuje kratek prikaz islama ter pojasnjuje njegova najpomembnejša načela, učenja in odlike na podlagi njegovih virov, to sta plemeniti Kur'an in Sunnet Allahovega poslanca. Knjiga je namenjena vsem versko odgovornim ljudem, tako muslimanom kot nemuslimanom, v njihovih jezikih, v vsakem času in na vsakem kraju, ne glede na okoliščine in razmere. (Različica z dokazi iz plemenitega Kur'ana in Sunneta) 1. Islam je Allahovo sporočilo, namenjeno vsem ljudem; je večno Božje…
These files are generated automatically from the book's text; their layout may differ from the printed edition.
ISLAM
Kratko sporočilo o islamu, kot je navedeno v plemenitem Kur'anu in Sunnetu Allahovega poslanca
To je pomembna knjiga, ki vsebuje kratek prikaz islama ter pojasnjuje njegova najpomembnejša načela, učenja in odlike na podlagi njegovih virov, to sta plemeniti Kur'an in Sunnet Allahovega poslanca. Knjiga je namenjena vsem versko odgovornim ljudem, tako muslimanom kot nemuslimanom, v njihovih jezikih, v vsakem času in na vsakem kraju, ne glede na okoliščine in razmere.
(Različica z dokazi iz plemenitega Kur'ana in Sunneta)
1. Islam je Allahovo sporočilo, namenjeno vsem ljudem; je večno Božje sporočilo in zadnje razodetje.
Islam je Allahovo sporočilo, namenjeno vsem ljudem. Vzvišeni Allah pravi: »Mi smo te poslali vsem ljudem zgolj kot svarilca in znanilca radostnih novic, toda večina ljudi tega ne ve.« (Kur'an, 34:28) In Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “O, ljudje! Resnično, jaz sem za vse vas poslanec od Allaha...”« (Kur'an, 7:158) In pravi: »O, človeštvo! K vam je že prišel Poslanec z Resnico vašega Gospodarja; verujte, bolje je za vas. In če zanikate, resnično Allahu pripada vse, kar je v nebesih, in vse, kar je na Zemlji. In Allah je Vseveden, Najmodrejši.« (Kur'an, 4:170)
Islam je večno Božje sporočilo in zadnje razodetje. Vzvišeni Allah pravi: »Muhammed ni oče nikomur izmed vas, temveč je Allahov poslanec in pečat glasnikov vere. Allah pa ve o vsaki stvari prav vse.« (Kur'an, 33:40)
2. Islam ni posebna vera neke rase ali naroda, temveč je Allahova vera za vse ljudi.
Islam ni posebna vera neke rase ali naroda, temveč je Allahova vera za vse ljudi. Prva zapoved v Veličastnem Kur'anu so besede Vzvišenega: »O, ljudje, častite vašega Gospodarja, ki je ustvaril vas in tiste pred vami, da bi lahko bili bogaboječi.« (Kur'an, 2:21) In Vzvišeni Allah pravi: »O, ljudje! Bodite vdani svojemu Gospodarju, ki vas je ustvaril iz ene osebe in od nje je ustvaril njegovo ženo ter od njiju razkropil številne moške in ženske...« (Kur'an, 4:1) Od Ibn Omera, naj bo Allah zadovoljen z njima, se prenaša, da je Allahov poslanec ﷺ na dan osvojitve Meke održal govor ljudem in dejal: »O ljudje! Allah je od vas odstranil prevzetnost iz časa nevednosti in bahavo ponašanje s predniki. Ljudje so dveh vrst: pobožen in bogaboječ, ki je pri Allahu plemenit, ter pokvarjen in nesrečen, ki je pri Allahu neznaten. Vsi ljudje ste Adamovi potomci, Adama pa je Allah ustvaril iz prahu. Vzvišeni Allah pravi: “O ljudje! Mi smo vas ustvarili iz moškega in ženske in vas naredili za narode in plemena, da bi se med seboj spoznavali. Resnično je pri Allahu najbolj plemenit med vami tisti, ki je najbolj bogaboječ. Allah je zares Vseveden in Vseobveščen.”[El-Hudžurat, 13]« (Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 3270.) V zapovedih Veličastnega Kur'ana in v zapovedih plemenitega Poslanca ﷺ ni nobenega predpisa, ki bi bil posebej namenjen določenemu ljudstvu ali skupini zaradi njihove rase, narodnosti ali etnične pripadnosti.
3. Islam je božansko sporočilo, ki dopolnjuje sporočila prejšnjih poslancev in glasnikov vere, mir z njimi, ki so bili poslani svojim narodom.
Islam je božansko sporočilo, ki dopolnjuje sporočila prejšnjih poslancev in glasnikov vere, mir z njimi, ki so bili poslani svojim narodom. Vzvišeni Allah pravi: »Mi smo ti razodevali enako, kot smo razodevali Noetu in glasnikom vere za njim, in razodeli smo Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu, asbatom, Jezusu, Jobu, Jonu, Aaronu ter Salomonu; Davidu pa smo dali Zebur (Psalme).« (Kur'an, 4:163) Ta vera, ki jo je Allah razodel poslancu Muhammedu ﷺ, je ista vera, ki jo je Allah predpisal tudi prejšnjim poslancem in jim jo zapovedal. Vzvišeni Allah pravi: »Predpisal vam je vero, ki jo je zapovedal Noetu, in tisto, ki jo razodevamo tebi, in tisto, ki smo jo zapovedali Abrahamu, Mojzesu ter Jezusu – “Izpovedujte pravo vero in se ne razhajajte v njej!” Težko je malikovalcem to, k čemur jih ti pozivaš. Allah izbere zanj tistega kogar On hoče in usmerja k Sebi tistega, ki se obrne k Njemu.« (Kur'an, 42:13) To, kar je Allah razodel poslancu Muhammedu ﷺ, potrjuje tudi prejšnje božanske knjige, kot sta Tora in Indžil (Evangelij), še preden sta bili popačeni. Vzvišeni Allah pravi: »In to, kar smo ti razodeli od Knjige, je Prava resnica, ki potrjuje tisto, kar je bilo pred njo. Allah je resnično obveščen o svojih sužnjih in ima vpogled v vse, kar počnejo.« (Kur'an, 35:31)
4. Vera vseh glasnikov vere, mir z njimi, je ena, njihovi verozakoni pa so različni.
Vera vseh glasnikov vere, mir z njimi, je ena, njihovi verozakoni pa so različni. Vzvišeni Allah pravi: »Razodeli smo ti Knjigo (o, Muhammed) z resnico, potrjujoč resničnost tistega, kar je bilo pred njo od knjig, in da bedi nad njimi. Zato razsojaj med njimi po tem, kar je objavil Allah, in ne sledi njihovim strastem namesto tistega, kar ti je prišlo od Resnice. Vsakemu izmed vas smo predpisali zakon in jasno pot. Če bi Allah hotel, bi vas vse ustvaril od ene vere, toda hoče, da vas skuša, s tem, kar vam je dal. Zatorej hitite z dobrimi deli. Vsi se boste vrnili k Allahu in On vas bo obvestil o tem, v čemer ste se razhajali.« (Kur'an, 5:48) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Jaz sem med vsemi ljudmi najbližji Isi (Jezusu), sinu Merjeme (Marije), na tem in na prihodnjem svetu. Poslanci so bratje po očetu: njihove matere so različne, njihova vera pa je ena.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 3443.)
5. Islam poziva – kakor so pozivali tudi vsi poslanci in glasniki vere: Nuh (Noe), Ibrahim (Abraham), Musa (Mojzes), Sulejman (Salomon), Davud (David) in Isa (Jezus), mir z njimi – k verovanju, da je Gospodar Allah: Stvarnik, Oskrbovalec, Dajalec življenja in smrti, Lastnik oblasti in Vladar vsega; On je tisti, ki ureja vse zadeve, in On je Blagohoten in Usmiljen do ljudi.
Islam poziva – kakor so pozivali tudi vsi poslanci in glasniki vere: Nuh (Noe), Ibrahim (Abraham), Musa (Mojzes), Sulejman (Salomon), Davud (David) in Isa (Jezus), mir z njimi – k verovanju, da je Gospodar Allah: Stvarnik, Oskrbovalec, Dajalec življenja in smrti, Lastnik oblasti in Vladar vsega; On je tisti, ki ureja vse zadeve, in On je Blagohoten in Usmiljen do ljudi. Vzvišeni Allah pravi: »O, ljudje! Spomnite se Allahovega blagra nad vami. Ali obstaja kakšen stvarnik razen Allaha, ki vas oskrbuje z neba in Zemlje? Ni boga razen Njega. Zakaj zavračate opomin?!« (Kur'an, 35:3) In Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Kdo vas oskrbuje z neba in zemlje? Ali, kdo ima v lasti (vaš) sluh in vid? In kdo stori, da pride živo iz mrtvega in mrtvo iz živega? In kdo upravlja vse zadeve?” Rekli bodo: “Allah.” Ti pa reci: “Mar potem ne bi bili bogaboječi?”« (Kur'an, 10:31) Vzvišeni Allah pravi: »Ali je boljši Tisti, ki začne ustvarjanje (od ničesar), nato pa ga znova ponovi, Tisti, ki vas oskrbuje z neba in z Zemlje? Mar obstaja še kakšen bog poleg Allaha? Reci: “Prinesite svoj dokaz, če ste zares iskreni!”« (Kur'an, 27:64)
Vsi poslanci in glasniki vere, mir z njimi, so bili poslani s pozivom k čaščenju Allaha edinega. Vzvišeni Allah pravi: »Vsakemu ljudstvu smo ponovno poslali poslanca: “Častite Allaha in izogibajte se taguta.” Med njimi (t.j. ljudstvi) so bili tisti, ki jih je Allah usmeril na Pravo pot in pa tisti, ki so po pravici zaslužili zablodo. Zato pojdite po Zemlji in si oglejte, kakšen je bil konec tistih, ki so trdili, da gre pri tem za laž.« (Kur'an, 16:36) In Vzvišeni Allah pravi: »In pred teboj nismo poslali nobenega poslanca, ne da bi mu razodeli, da zares ni boga razen Mene, zato Me častite.« (Kur'an, 21:25) Allah pripoveduje o Nuhu (Noetu), mir z njim, da je rekel: »Noeta smo že poslali njegovemu narodu, pa je rekel: “O, moj narod! Častite le Allaha, vi nimate nobenega drugega boga razen Njega. Resnično se za vas bojim muk Velikega dne.”« (Kur'an, 7:59) In Allah poroča o Ibrahimu (Abrahamu), mir z njim, da je rekel: »In (spomni se) Abrahama, ko je rekel svojemu ljudstvu: “Častite le Allaha in pazite se Ga! To je bolje za vas, ko bi le vedeli.« (Kur'an, 29:16) Allah pripoveduje tudi o Salihu, mir z njim, da je rekel: »In Semud (smo poslali) njihovega brata Saliha, ki je rekel: “O, moj narod! Častite le Allaha, vi nimate drugega boga razen Njega. Vam je že bil dan jasen dokaz vašega Gospodarja. Ta Allahova kamela je za vas znamenje, zato jo pustite, naj se pase na Allahovi zemlji in ne ravnajte grdo z njo, da vas ne doletijo boleče muke.« (Kur'an, 7:73) In o Šuajbu, mir z njim, Allah poroča, da je rekel: »In Midjancem (smo poslali) njihovega brata Šuajba, ki jim je rekel: “O, moj narod! Častite le Allaha, vi nimate drugega boga razen Njega. K vam je že prišel jasen dokaz od vašega Gospodarja, zato pravično merite in tehtajte, ne podcenjujte stvari pri ljudeh in ne širite nereda po Zemlji, potem ko je ta že vzpostavljen. To je bolje za vas, če ste zares verniki.« (Kur'an, 7:85)
Ko je Allah prvič spregovoril z Muso (Mojzesom), mir z njim, mu je Vzvišeni dejal: »Jaz pa sem te izbral, zato pozorno poslušaj tisto, kar se ti razodeva! Resnično! Jaz sem Allah, razen Mene ni drugega boga, zato časti le Mene in vestno opravljaj molitev, da bi se Me spominjal (ali ko se Me spomniš).« (Kur'an, 20:13–14) Allah prav tako pripoveduje o Musi, mir z njim, da je poiskal zatočišče pri svojem Gospodarju in rekel: »Mojzes je dejal: “Resnično se zatekam k svojemu in vašemu Gospodarju pred vsakim nadutežem, ki ne verjame v Dan obračuna.”« (Kur'an, 40:27) In Allah poroča o Mesiju, Isi (Jezusu), mir z njim, da je rekel: »Allah je resnično moj in vaš Gospodar, zato Ga častite. To je Prava pot.« (Kur'an, 3:51) Vzvišeni Allah prav tako poroča o Mesiju, mir z njim, da je rekel: »Zagotovo so neverniki tisti, ki govorijo: “Allah je Mesija, Marijin sin.” Mesija pa je rekel: “O, potomci Izraela! Častite Allaha, mojega in vašega Gospodarja!” Tistemu, ki si poleg Allaha vzame nekoga ali nekaj za boga, bo Allah prepovedal Raj in njegovo zatočišče bo Ogenj. Krivičnežem pa nihče ne bo pomagal!« (Kur'an, 5:72)
Celo v Tori in Evangeliju je poudarjeno čaščenje Allaha edinega. Tako je v Devteronomiju naveden izrek Muse (Mojzesa), mir z njim: »Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod.« Potrditev tevhida (monoteizma) je navedena tudi v Evangeliju po Marku, kjer Mesija, Isa (Jezus), mir z njim, pravi: »Prva zapoved med vsemi je: ,,Poslušaj, Izrael, Gospod je naš Bog, edini Gospod.”«
Vzvišeni Allah je pojasnil, da so bili vsi poslanci poslani s to veličastno nalogo – s pozivom k tevhidu. Vzvišeni Allah pravi: »Vsakemu ljudstvu smo ponovno poslali poslanca: “Častite Allaha in izogibajte se taguta.” Med njimi (t.j. ljudstvi) so bili tisti, ki jih je Allah usmeril na Pravo pot in pa tisti, ki so po pravici zaslužili zablodo...« (Kur'an, 16:36) In Vzvišeni pravi: »Reci: “Povejte mi o tistih, ki jih kličete poleg Allaha: pokažite mi, kaj so ustvarili na zemlji, ali pa imajo kakšen delež v nebesih? Prinesite mi knjigo, ki je bila razodeta pred to, ali kakšno sled znanja, če govorite resnico.”« (Kur'an, 46:4) Šejh Es-Sadij, rahimehullah, je rekel: »Tako postane jasno, da razpravljanje malikovalcev v zagovor njihovega mnogoboštva ne temelji na nobenem dokazu ali trdnem argumentu, temveč sloni na lažnih domnevah, ničevih mnenjih in pokvarjenem razumu. Pokvarjenost njihovega razuma postane očitna že ob preučevanju njihovega stanja, ob opazovanju njihovega znanja in njihovih dejanj ter ob premisleku o položaju tistih, ki so svoja življenja zapravili v čaščenju teh božanstev. Ali so jim ta božanstva, ki jih častijo poleg Allaha, prinesla kakršno koli korist na tem ali na onem svetu?« (Tejsir El-Kerim El-Mennan, str. 779.)
6. Vzvišeni Allah je Stvarnik in edini, ki je vreden čaščenja; zato se ne sme častiti nikogar poleg Njega.
Allah je tisti, ki edini zasluži, da je čaščen, in poleg Njega se ne sme častiti nikogar drugega. Vzvišeni Allah pravi: »O, ljudje, častite vašega Gospodarja, ki je ustvaril vas in tiste pred vami, da bi lahko bili bogaboječi. Tisti, ki vam je Zemljo napravil kot ležišče in nebo kot strop; in ki spušča vodo z neba, pa stori, da z njeno pomočjo vzklijejo plodovi za vašo oskrbo. Zato zavestno ne enačite drugih z Allahom!« (Kur'an, 2:21–22) Tisti, ki nas je ustvaril in ustvaril tudi rodove pred nami, nam je Zemljo naredil kot ležišče in z neba spustil vodo, s katero je pognal plodove za našo oskrbo – On je edini vreden čaščenja. Vzvišeni pravi: »O, ljudje! Spomnite se Allahovega blagra nad vami. Ali obstaja kakšen stvarnik razen Allaha, ki vas oskrbuje z neba in Zemlje? Ni boga razen Njega. Zakaj zavračate opomin?!« (Kur'an, 35:3) Tisti, ki ustvarja in oskrbuje, je edini vreden čaščenja. Vzvišeni Allah pravi: »To je Allah, vaš Gospodar. Ni boga razen Njega, Stvarnika vsega – zato Ga častite. In vse je v njegovi pristojnosti.« (Kur'an, 6:102)
Vse, kar se časti poleg Allaha, ni vredno čaščenja, saj nima v lasti niti najmanjšega delca niti v nebesih niti na Zemlji. Prav tako nima nobenega deleža v Allahovi oblasti, niti ni Njegov pomočnik ali podpornik. Kako bi se torej lahko klicalo poleg Allaha ali postavljalo za Njegovega družabnika? Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Prosite tiste, za katere trdite (da so bogovi), in ne Allaha! Ne lastijo si niti teže najmanjšega drobca ne v nebesih, ne na zemlji. V njih (v nebesih in na zemlji) nimajo prav nobenega deleža in On ni deležen nikakršne pomoči od njih.”« (Kur'an, 34:22)
Vzvišeni Allah je ustvaril vsa ta bitja in jih pripeljal v obstoj iz ničesar. Njihov obstoj priča o Njegovem obstoju, Njegovem gospodstvu in Njegovi božanskosti. Vzvišeni Allah pravi: »In eno Njegovih dokazov je, da vas je ustvaril iz zemlje, nato ste se kot ljudje razširili (po Zemlji). In eno Njegovih čudežev je, da je iz vas ustvaril vaš nasprotni spol s katerim tvorita par, da se ob njej/m umirite; in storil, da med vami vladata ljubezen in milost. Zares, v tem so dokazi ljudem, ki razmišljajo. In eno Njegovih dokazov sta stvarjenje nebes in Zemlje ter raznolikost vaših jezikov in barve polti. Resnično, v tem so dokazi za tiste, ki vedo. In eden Njegovih dokazov je vaš spanec ponoči in podnevi ter vaše iskanje Njegovih blagrov. Zagotovo, v tem so dokazi za ljudi, ki poslušajo. In eden Njegovih dokazov je, da vam pokaže blisk za strah in upanje ter da spušča vodo z neba ter z njo oživi zemljo po njenem mrtvilu. Zares, v tem so dokazi za ljudi, ki dojemajo. In eno Njegovih dokazov je, da se nebesa in Zemlja obdržijo po Njegovem ukazu, ko pa vas bo pozval z enim samim pozivom (da pridete) iz Zemlje, boste zagotovo vstali iz nje. Njemu pripada vse, kar je v nebesih in vse kar je na Zemlji. Njemu se vse pokorava. In On je Tisti, ki začne stvarjenje ter ga nato ponovi in to je Njemu lažje. Njemu pripada najbolj vzvišen primer v nebesih in na Zemlji. In On je Vsemogočen, Najmodrejši.« (Kur'an 30: 20–27)
Nimrod je zanikal obstoj svojega Gospodarja, zato mu je Ibrahim, mir z njim, odgovoril, kakor o tem poroča Vzvišeni Allah: »Abraham je dejal: “Allah zares privede sonce z vzhoda, pa ga ti privedi z zahoda!” Pa se je zmedel tisti, ki ni verjel. In Allah ne vodi naroda zločincev na Pravo pot.« (Kur'an, 2:258) Prav tako je Ibrahim, mir z njim, svojemu ljudstvu dokazoval, da je Allah tisti, ki ga vodi, ga hrani in mu daje piti, ki ga ozdravi, ko zboli, in ki ga bo usmrtil ter nato oživil. Rekel je, kakor o njem pripoveduje Vzvišeni Allah: »Tistega, ki me je ustvaril in ki me vodi na Pravo pot. Tistega, ki me hrani in mi daje piti in ki me ozdravi, ko zbolim. Tistega, ki mi bo dal smrt, nato pa me bo oživel.« (Kur'an, 26: 78–81) Allah tudi poroča, da je Musa (Mojzes), mir z njim, razpravljal s faraonom in mu dejal: »Dejal je (Mojzes): “Naš Gospodar je Tisti, ki je vsaki stvari dal obliko, naravo in namen, potem pa jo usmeril k izvršitvi svoje vloge.”« (Kur'an, 20:50)
Allah je človeku podredil vse, kar je v nebesih in na Zemlji, ter ga obdal z neštetimi blagodatmi, da bi častil Allaha in ne bil nehvaležen. Vzvišeni Allah pravi: »Mar niste vedeli, da vam je Allah namenil vse, kar je v nebesih in na Zemlji ter vam dal v obilju svoj vidni in nevidni blagor? Nekateri med ljudmi razpravljajo o Allahu brez znanja, brez pravih napotkov ter brez knjige, ki daje luč.« (Kur'an, 31:20) Kakor je Allah človeku podredil vse, kar je v nebesih in na Zemlji, tako ga je tudi ustvaril in ga opremil z vsem, kar potrebuje – s sluhom, vidom in razumom – da bi se učil koristnega znanja, ki ga vodi k njegovemu Gospodarju in Stvarniku. Vzvišeni Allah pravi: »Allah je dal, da ste prišli ven iz notranjosti vaših mater, ko niste vedeli še ničesar, in dal vam je sluh, vid in razum (v srcu), da bi bili hvaležni.« (Kur'an, 16:78)
Vzvišeni Allah je ustvaril vse te svetove in ustvaril človeka ter ga opremil z vsemi organi in sposobnostmi, ki jih potrebuje. Nato mu je zagotovil vse, kar mu pomaga pri čaščenju Allaha in pri urejanju življenja na Zemlji, ter mu podredil vse, kar je v nebesih in na Zemlji.
Allah je prav s stvarjenjem teh veličastnih bitij navedel dokaz za Svoje gospodstvo, ki nujno vodi k priznanju Njegove edine božanskosti. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Kdo vas oskrbuje z neba in zemlje? Ali, kdo ima v lasti (vaš) sluh in vid? In kdo stori, da pride živo iz mrtvega in mrtvo iz živega? In kdo upravlja vse zadeve?” Rekli bodo: “Allah.” Ti pa reci: “Mar potem ne bi bili bogaboječi?”« (Kur'an, 10:31) In Vzvišeni pravi: »Reci: ‘Povejte mi o tistih, ki jih kličete poleg Allaha: pokažite mi, kaj so ustvarili na Zemlji, ali pa imajo kakšen delež v nebesih. Prinesite mi knjigo, ki je bila razodeta pred to, ali kakšno sled znanja, če govorite resnico.’« (Kur'an, 46:4) In Vzvišeni Allah pravi: »Ustvaril je nebesa brez stebrov, ki bi jih vi videli in na Zemljo postavil sidra (gorovja), da zemlja ne bi drsela z vami ter po njej razkropil raznovrstna bitja. Z neba spuščamo vodo, z njo pa omogočimo, da rastejo v parih vse te plemenite vrste.To je Allahova stvaritev, vi pa mi pokažite, kaj so ustvarili drugi (t.j. lažna božanstva)! Nič! Krivičniki pa so v očitni zablodi.« (Kur'an 31:10–11) In pravi: »Ali so bili ustvarjeni iz ničesar ali pa so sami sebe ustvarili? Ali so oni ustvarili nebesa in Zemljo? Ne – temveč nimajo trdnega prepričanja. Ali so pri njih zakladnice tvojega Gospoda, ali pa so oni tisti, ki vse nadzorujejo?« (Kur'an, 52:35–37) Šejh Es-Sadij, rahimehullah, je rekel: »To je dokaz proti njim, ki jih postavlja pred dejstvo, ob katerem jim ne preostane drugega kot sprejeti resnico ali pa se odvrniti od tega, kar zahtevata razum in vera.« (Tefsir Es-Sadij, str. 816.)
7. Allah je Stvarnik vsega, kar obstaja v vesolju – vsega, kar vidimo, in vsega, česar ne vidimo. Vse razen Njega je Njegovo stvarstvo. Nebesa in Zemljo je ustvaril v šestih dneh.
Vzvišeni Allah je Stvarnik vsega, kar je v vesolju – vsega, kar vidimo, in vsega, česar ne vidimo. Vse razen Njega je del Njegovega stvarstva. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Kdo je Gospodar nebes in Zemlje?” Reci: “Allah.” Reci: “Mar ste si namesto Njega vzeli za zaščitnike tiste, ki sami sebi ne morejo ne koristiti ne škoditi?” Reci: “Mar sta si enaka slepec in tisti, ki vidi? Ali mar so si enake tème in svetloba? Ali so pripisali Allahu partnerje, ki so ustvarjali, kakor je ustvarjal On, pa so jim bile stvaritve podobne?” Reci: “Allah je Stvarnik vsega, On je Eden in je Tisti, ki prav vse obvladuje.”« (Kur'an, 13: 16). In Vzvišeni Allah pravi: »...Ustvarja pa tudi tisto, česar vi ne veste.« (Kur'an, 16:8)
Allah je nebesa in Zemljo ustvaril v šestih dneh. Vzvišeni Allah pravi: »On je tisti, ki je ustvaril nebesa in Zemljo v šestih dneh, nato pa se je povzpel nad Arš. Ve, kaj vstopa v Zemljo in kaj iz nje izhaja, kaj se spušča z neba in kaj se vanj vzpenja. On je z vami, kjer koli ste, in Allah vidi vse, kar počnete.« (Kur’an, 57:4) In Vzvišeni pravi: »In resnično smo ustvarili nebesa in Zemljo ter vse, kar je med njima, v šestih dneh, in pri tem Nas ni dosegla nikakršna utrujenost.« (Kur'an, 50:38)
8. Vsemogočni Allah nima nikogar, ki bi Mu bil enak ali bi z Njim delil Njegovo oblast, Njegovo ustvarjanje, Njegovo upravljanje ali pravico do čaščenja.
Vzvišeni Allah je Lastnik vse oblasti in nima nobenega partnerja v Svojem ustvarjanju, v Svoji oblasti niti v Svojem upravljanju. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: ‘Povejte mi o tistih, ki jih kličete poleg Allaha. Pokažite mi, kaj so ustvarili na Zemlji, ali pa imajo kakšen delež v nebesih. Prinesite mi knjigo, razodeto pred tem, ali kakšno sled znanja, če govorite resnico.’« (Kur'an, 46:4) Šejh Es-Sadij, rahimehullah, je rekel: »To pomeni: Reci tistim, ki Allahu pripisujejo partnerje – idole in malike, ki ne morejo prinesti koristi niti odvrniti škode ter nimajo nobene oblasti nad smrtjo, življenjem ali ponovnim obujenjem. Reci jim in razkrij nemoč njihovih malikov ter pokaži, da si ne zaslužijo nikakršnega čaščenja: “Pokažite mi, kaj so ustvarili na Zemlji, ali imajo kakšen delež v nebesih.” Ali so ustvarili kaj izmed nebesnih teles ali karkoli na Zemlji? Ali so ustvarili gore? Ali so dali teči reke? Ali so razširili življenje med bitji? Ali so povzročili rast dreves? Ali so kakorkoli sodelovali pri ustvarjanju česarkoli od tega? Nič od tega – kar priznavajo celo sami, kaj šele drugi. To je torej jasen in odločilen razumski dokaz, da je čaščenje kogar koli poleg Allaha nično in brez vrednosti...«
Nato je omenil tudi odsotnost dokaza iz razodetja in rekel: »“Prinesite mi knjigo, razodeto pred to,” torej knjigo, ki bi pozivala k širku, “ali kakšno sled znanja,” podedovanega od poslancev, ki bi to ukazovalo. Znano je, da od nobenega poslanca niso zmožni prinesti dokaza, ki bi to potrjeval. Nasprotno, trdno vemo in smo povsem prepričani, da so vsi poslanci pozivali k tevhidu svojega Gospodarja in svarili pred pripisovanjem družabnikov Njemu. In to je največje znanje, ki se prenaša od njih.« (Tefsir Es-Sadij, str. 779.)
Vzvišeni Allah je Lastnik apsolutne oblasti in nima nobenega partnerja v Svoji oblasti. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Allah moj, ki imaš vso oblast! Ti daješ oblast, komur hočeš, in odvzameš oblast, od kogar Ti hočeš. In daš ponos, komur hočeš, in ponižaš, kogar hočeš. V Tvoji roki je vse dobro. Ti si zares zmožen storiti karkoli.« (Kur'an, 3:26) Vzvišeni Allah je tudi povedal, s čimer pojasnjuje, da bo na Sodnem dnevu popolna oblast pripadala izključno Njemu: »Na Dan, ko bodo prišli na plan, ne bo pred Allahom skrita prav nobena stvar o njih. Komu danes pripada oblast?! Allahu, Edinemu, Kateremu je vse podrejeno in pokorjeno!« (Kur'an, 40:16)
Vzvišeni Allah nima nobenega partnerja ne v Svoji oblasti, ne v ustvarjanju, ne v upravljanju sveta niti v pravici do čaščenja. Vzvišeni Allah pravi: »In reci: “Vsa hvala pripada Allahu, ki si ni vzel sina, in ki nima družabnika ne v oblasti ne pri vladanju. On ne potrebuje zaščitnika zaradi nemoči.” In poveličuj Ga s pravim poveličanjem.« (Kur'an, 17:111) In Vzvišeni Allah pravi: »Tisti, ki Mu pripada oblast v nebesih in na zemlji. On si ni vzel sina, in v svoji oblasti nima družabnika. In ustvaril je vse in vse popolno in natančno odredil.« (Kur'an, 25:2) On je Lastnik, in vse razen Njega je v Njegovi lasti. On je Stvarnik, in vse razen Njega je Njegovo stvarstvo. On je Tisti, ki ureja in upravlja vse zadeve. Kdor ima takšne lastnosti, je edini vreden čaščenja; čaščenje kogar koli drugega poleg Njega pa je pomanjkljivost razuma in mnogoboštvo, ki vodi v pogubo tako na tem svetu kot v onstranstvu. Vzvišeni Allah pravi: »Rekli so: “Bodite judje ali kristjani, da bi bili vodeni (na Pravo pot).” Povej: “Raje smo na veri Abrahama, ki se je držal prave resnice in ni bil izmed malikovalcev.”« (Kur'an, 2:135) In Vzvišeni Allah pravi: »In kdo je boljše vere od tistega, ki se usmeri k Allahu in je dobrodelnik ter sledi vero Abrahama, pravovernega? In Allah je Abrahama vzel za pristnega prijatelja.« (Kur'an, 4:125) Vzvišeni je tudi pojasnil, da tisti, ki sledi drugačni veri od vere Ibrahima, Allahovega pristnega prijatelja, mir z njim, v resnici ponižuje samega sebe. Vzvišeni Allah pravi: »Abrahamovo vero zavrača le tisti, ki sam sebe zaničuje! Posebej smo ga (Abrahama) že izbrali na tem svetu in tudi v onostranstvu bo med krepostnimi.« (Kur'an, 2:130)
9. Vzvišeni Allah ni rodil in ni bil rojen, nihče Mu ni enak niti podoben.
Vzvišeni Allah ni rodil in ni bil rojen, nihče Mu ni enak niti podoben. Vzvišeni Allah pravi: »Reci, On je Allah, Eden; Allah je pribežališče vsakomur; ni rodil in ni bil rojen; in nihče Mu ni enak.« (Kur'an 112: 1–4) In Vzvišeni Allah pravi: »On je Gospodar nebes in Zemlje in vsega, kar je vmes. Zato le Njega časti in bodi pri tem potrpežljiv! Mar poznaš še koga, ki bi Mu bil podoben?« (Kur'an, 19:65) In Vzvišeni Allah pravi: »Tvorec nebes in zemlje! Ustvaril je od vas samih vaš par – in živino je ustvaril v parih – tako vas razmnožuje. Nič ni kakor On, in On je Vseslišni in Vsevidni.« (Kur'an, 42:11)
10. Vzvišeni Allah ne prebiva v ničemer in se ne uteleša v nobeni od Svojih stvaritev.
Vzvišeni Allah ne prebiva v ničemer, ne uteleša se v nobeni od Svojih stvaritev in se z ničemer ne združuje. To zato, ker je Allah Stvarnik, vse razen Njega pa je ustvarjeno. On je Večni, medtem ko je vse razen Njega obsojeno na minljivost. Vse pripada Njemu in On je lastnik vsega. Zato Allah ne prebiva v nobeni od Svojih stvaritev in nobena od Njegovih stvaritev ne prebiva v Njegovem bistvu. Vzvišeni Allah je večji od vsega in veličastnejši od vsega. Vzvišeni Allah pravi, zavračajoč trditve tistih, ki so domnevali, da se je Allah utelešil v Mesiji (Jezusu): »Že so neverniki tisti, ki govorijo: “Allah je resnično Mesija, Marijin sin.” Reci: “Kdo lahko prepreči Allahu, da uniči Mesijo, Marijinega sina, njegovo mater in vse tiste, ki so na Zemlji, če On to hoče?” Allahu pripada oblast nad nebesi in nad Zemljo in nad vsem, kar je med njima. Ustvarja, kar hoče, in Allah je zares zmožen storiti karkoli.« (Kur'an, 5:17) In Vzvišeni Allah pravi: »Allahu pripadata vzhod ter zahod in kamorkoli se obrnete, je Allahov obraz. Allah je Vseobsežen in Vseveden. Rekli so: “Allah si je vzel otroka.” Vzvišen je On (nad tem)! Zacelo, vse kar je v nebesih in na Zemlji, je Njegovo. Vse se Njemu pokorava. On je Stvarnik nebes in Zemlje in ko se za nekaj odloči, samo reče: “Bodi!” in to nastane.« (Kur'an, 2:115–117) Vzvišeni Allah pravi: »Govorijo: “Milostni si je vzel otroka!” Zares ste izrekli nekaj skrajno zlobnega! Zaradi tega bi skoraj razpadla nebesa, popokala Zemlja in zrušile gore, ker Najbolj milostnemu pripisujejo otroka! Najbolj milostnemu ni potrebno, da si vzame otroka. Zares, prav vsi v nebesih in prav vsi na Zemlji bodo kot sužnji prišli k Najbolj milostnemu. On je že naredil njihov popis in jih natančno preštel. In vsi bodo posamično prišli k Njemu na Sodni dan.« (Kur'an, 19:88–95) In Vzvišeni pravi: »Allah, ni drugega boga razen Njega, Večno-živi Samo-obstoječi Vzdrževalec vsega! Ne prevzameta Ga ne dremež ne spanec. Pripada Mu vse, kar je na nebesih, in vse, kar je na Zemlji. Kdo je tisti, ki nekoga zagovarja pri Njem, razen z Njegovim dovoljenjem? On (Allah) ve, kaj je bilo pred njimi in kaj bo za njimi; in ne morejo obvladovati delčka Njegovega znanja, razen toliko, kolikor sam hoče. Njegov Kursi obdaja nebesa in Zemljo in ohranjanje le-teh Mu ni težko. In On je Najvišji, Veličastni!« (Kur'an 2:255) Če je takšna Njegova narava in takšna narava Njegovega stvarstva – kako bi se torej mogel utelešiti v katerem izmed njih? Kako bi si ga lahko vzel za sina ali ga postavil za boga poleg Sebe?
11. Vzvišeni Allah je Milostljiv in Usmiljen do Svojih sužnjev, zato jim je poslal poslance in razodel knjige.
Vzvišeni Allah je Milostljiv in Usmiljen do Svojih sužnjev. Iz Svoje milosti jim je poslal poslance in razodel knjige, da bi jih popeljal iz temine nevere in mnogoboštva v svetlobo tevhida in pravega vodstva. Vzvišeni Allah pravi: »On je Tisti, ki Svojemu sužnju razodeva jasne ajete, da bi vas popeljal iz temin v svetlobo. In Allah je do vas resnično blag in usmiljen.« (Kur'an, 57:9)
In Vzvišeni Allah pravi: »In Mi smo te poslali zgolj kot milost vsem svetovom.« (Kur'an 21:107) Allah je Svojemu poslancu zapovedal, naj Njegovim sužnjem sporoči, da je On Najbolj odpuščajoči in Najbolj usmiljeni. Vzvišeni Allah pravi: »Obvesti Moje vdane sužnje, da sem Jaz resnično Najbolj odpuščajoči, Najbolj usmiljeni.« (Kur'an, 15:49) Del Njegove dobrote in usmiljenja je tudi to, da odpravlja stiske in Svojimi sužnji pošilja dobro. Vzvišeni Allah pravi: »In ko Allah stori, da se te dotakne stiska, je nihče razen Njega ne more odvrniti. Če pa ti želi dobro, ni nikogar, ki bi preprečil Njegovo dobroto. On stori, da ta pride do kogarkoli izmed njegovih sužnjev in On je Tisti, ki največ oprošča, Najbolj usmiljeni!« (Kur'an, 10:107)
12. Allah je Milostni Gospodar. On Edini bo na Sodnem dnevu sodil Svojemu stvarstvu, ko bo vse ljudi obudil iz njihovih grobov in vsakemu povrnil po njegovih dejanjih – bodisi dobrih bodisi slabih. Kdor bo delal dobra dela in veroval, bo deležen trajne blaženosti; kdor pa bo neveren in bo delal slaba dejanja, ga čaka velika kazen v onstranstvu.
Allah je Milostni Gospodar. On Edini bo na Sodnem dnevu sodil Svojemu stvarstvu, ko bo vse ljudi obudil iz njihovih grobov in vsakemu povrnil po njegovih dejanjih – bodisi dobrih bodisi slabih. Kdor bo delal dobra dela in veroval, bo deležen trajne blaženosti, kdor pa bo neveren in bo delal slaba dejanja, ga čaka velika kazen na Sodnem dnevu. Del popolne Allahove pravičnosti, modrosti in milosti do Njegovega stvarstva je, da je to življenje naredil za kraj delovanja, medtem ko je drugo življenje določil kot kraj obračuna, poplačila in nagrade. Tako bo dobrotnik prejel nagrado za svoje dobro, medtem ko bodo grešnik, zatiralec in prestopnik prejeli kazen za svoje krivice in prestopništvo. Ker se nekaterim ljudem ta resnica lahko zdi oddaljena ali težko doumljiva, je Allah navedel številne dokaze, ki potrjujejo, da je ponovno oživljanje resnica, o kateri ni nobenega dvoma. Vzvišeni Allah pravi: »In od Njegovih dokazov je to, da vidiš mirujočo zemljo, ko pa nanjo spustimo vodo, vztrepeta in nabrekne. Tisti, ki jo oživlja, bo zagotovo oživel tudi mrtve. On je resnično zmožen storiti karkoli.« (Kur'an, 41:39) In Vzvišeni pravi: »O, ljudje! Če ste v dvomu glede ponovnega oživljenja, Mi smo vas zares ustvarili iz zemlje, nato iz kaplje semena, nato iz aleke (krvni strdek), nato iz mudge (zarodek), ustvarjene ali pa ne še docela ustvarjene, da bi vam pojasnili. In storimo, da v maternicah ostanete do določenega roka, dokler Mi hočemo. Potem storimo, da se rodite kot otroci, in nato, da dosežete zrelost. Nekateri med vami umrejo, nekateri pa živijo naprej v najslabšem življenjskem obdobju, tako da nič ne vedo zatem, ko so že imeli znanje. In vidiš zemljo, kako miruje. Ko pa nanjo spustimo vodo, vztrepeta in nabrekne in iz nje vzklije od vsakega para nekaj radostno lepega.« (Kur'an, 22:5) Vzvišeni je v tem ajetu navedel tri razumske dokaze, ki potrjujejo ponovno oživljanje:
1. Allah je človeka prvič ustvaril iz prahu. Tisti, ki ga je ustvaril iz prahu, ga je zmožen tudi ponovno oživiti, ko se vrne v prah.
2. Tisti, ki je iz kapljice semena ustvaril človeka, je nedvomno zmožen človeka oživiti tudi po njegovi smrti.
3. Tisti, ki z dežjem oživi zemljo po njeni smrti, je zmožen oživiti tudi ljudi po njihovi smrti. V tem ajetu je tudi velik dokaz čudežnosti Kur'ana: kako je lahko en sam, razmeroma kratek ajet združil tri jasne in prepričljive razumske dokaze o tako pomembnem vprašanju.
Vzvišeni Allah pravi: »Na ta Dan bomo zvili nebesa, kakor se zvije popisan zvitek. Kakor smo začeli prvo stvarjenje, tako ga bomo ponovili. To je Naša obljuba. Mi bomo zagotovo to storili.« (Kur'an, 21:104) In Vzvišeni Allah pravi: »In navaja Nam primer, pri tem pa pozablja, kako je sam ustvarjen. Pravi: “Kdo bo oživil kosti po tem, ko so že strohnele?” Reci: “Oživil jih bo Tisti, ki jih je ustvaril prvič in On pozna prav vsako stvaritev.”« (Kur'an, 36:78-79) Vzvišeni Allah pravi: »Ali ste vi težja stvaritev ali nebo? On ga je zgradil. Dvignil je njegov svod in ga popolno uredil. Njegovo noč je storil temno, njegovo jutranjo svetlobo pa je razodel. Zemljo pa je nato razprostrl. Iz nje je izpeljal njeno vodo in njeno rastlinje. In gore je trdno postavil.« (Kur'an, 79:27–32) Tako je pojasnjeno, da ustvarjanje človeka ni nič težje od ustvarjanja nebes in Zemlje ter vsega, kar je v njima. Tistemu, ki je zmožen ustvariti nebesa in Zemljo, nikakor ni težko ponovno ustvariti človeka.
13. Vzvišeni Allah je ustvaril Adama iz prahu in iz njega razširil njegovo potomstvo. Zato so vsi ljudje po svojem izvoru enaki; noben narod ni nad drugim in nobena skupina ni nad drugo, razen po bogaboječnosti.
Vzvišeni Allah je ustvaril Adama iz prahu in iz njega razširil njegovo potomstvo. Zato so vsi ljudje po svojem izvoru enaki; noben narod ni nad drugim in nobena skupina ni nad drugo, razen po bogaboječnosti. Vzvišeni Allah pravi: »O ljudje! Mi smo vas ustvarili iz moškega in ženske ter vas razdelili na ljudstva in plemena, da bi se med seboj spoznavali. Najbolj plemenit med vami pri Allahu je tisti, ki je najbolj bogaboječ. Allah je zares Vseveden in Vseobveščen.« (Kur'an, 49:13) In Vzvišeni Allah pravi: »Allah vas je ustvaril iz zemlje, zatem iz kaplje semena, potem pa vas naredil moške in ženske. Nobena ženska ne zanosi in ne rodi brez Njegove vednosti. In ne podaljša se življenje nobenemu postaranemu, niti se njegovo življenje skrajša, razen kot je (že zapisano) v Knjigi. To je za Allaha resnično lahko.« (Kur'an, 35:11) In Vzvišeni Allah pravi: »On je Tisti, ki vas je ustvaril iz zemlje, nato iz kapljice semena, potem iz aleka, zatem pa vas spravi (na svet) kot otroke, da nato dosežete zrelost in ostarite. Med vami nekateri umrejo prej, po dosegu vnaprej določenega roka. Vse to, da bi morda dojeli.« (Kur'an, 40:67) Vzvišeni Allah je tudi pojasnil, da je Mesija ustvarjen z Njegovim ustvarjalnim ukazom, tako kot je bil Adam ustvarjen iz prahu z Njegovim ukazom. Vzvišeni Allah pravi: »Primer Jezusa pri Allahu je podoben primeru Adama. Ustvaril ga je iz zemlje, mu nato rekel: “Bodi,” in je bil.« (Kur'an, 3:59) Kot je bilo že omenjeno v odstavku (2), je Allahov poslanec ﷺ pojasnil, da so vsi ljudje enaki in da nihče nima prednosti pred drugim, razen po bogaboječnosti.
14. Vsak novorojenček se rodi v fitri (prirojeni človeški naravi).
Vsak novorojenček se rodi v fitri. Vzvišeni Allah pravi: »Zato odločno usmeri lice k pravi veri, fitri od Allaha, po kateri je ustvaril ljudi. Allahove stvaritve se ne spreminjajo (t.j. Allahova vera se ne spreminja) to je pravilna vera, toda večina ljudi ne vé.« (Kur'an, 30:30). Prava vera oz. Hanifijjet je čista vera Ibrahima (Abrahama), Allahovega pristnega prijatelja, mir z njim. Vzvišeni Allah pravi: »Zatem Smo ti razodeli: “Sledi vero Abrahama, pravovernega, ki ni bil eden od malikovalcev.”« (Kur'an, 16:123) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Vsak novorojenček se rodi v fitri; nato pa ga njegova starša naredita juda, kristjana ali zoroastrijca – tako kot žival skoti popolnega mladiča. Ali na njem opazite kakšno pohabitev?« Nato je Ebu Hurejre, naj bo Allah zadovoljen z njim, dodal: »Zato odločno usmeri lice k pravi veri, fitri od Allaha, po kateri je ustvaril ljudi. Allahove stvaritve se ne spreminjajo (t.j. Allahova vera se ne spreminja) to je pravilna vera, toda večina ljudi ne vé.« (Kur'an, 30:30) (Buharijeva zbirka hadisov, št. 4775.) Allahov poslanec ﷺ je prav tako rekel: »Moj Gospodar mi je zapovedal, naj vas naučim tega, česar niste vedeli, iz tega, kar me je danes naučil. Vsako premoženje, ki sem ga podelil Svojemu sužnju, je dovoljeno. Jaz pa sem ustvaril vse Svoje sužnje kot hanife (nagnjene k pravi veri). Nato so k njim prišli hudiči in jih odvrnili od njihove vere. Prepovedali so jim tisto, kar sem jim Jaz dovolil, in jim ukazali, naj Mi pripisujejo družabnike, za kar nisem razodel nobenega dokaza.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2865.)
15. Nihče od ljudi se ne rodi obremenjen z grehom niti ne podeduje greha drugega.
Nihče od ljudi se ne rodi obremenjen z grehom niti ne podeduje greha drugega. Vzvišeni Allah nas je obvestil, da je Adam, mir z njim, potem ko je prekršil božanski ukaz in skupaj s svojo ženo Evo - Havo jedel z drevesa, obžaloval svoje dejanje, se pokesal in prosil Allaha za odpuščanje. Allah ga je navdihnil, da izreče plemenite besede; ko jih je izrekel, je Allah sprejel njuno kesanje. Vzvišeni Allah pravi: »Rekli Smo: “O, Adam, bivajta ti in tvoja žena v Raju in jejta iz njega v izobilju z užitkom, karkoli želita. Toda ne približujta se temu drevesu, da ne postaneta grešnika.” Satan ju je zavedel in ju odstranil iz tistega, v čemer sta bila. Rekli smo: “Spustite se! Drug drugemu ste sovražniki! Na Zemlji boste imeli prebivališče in užitek le za določen čas!” Nato je Adam od svojega Gospodarja prejel nekaj besed in On mu je odpustil. On resnično sprejema kesanje in je Najbolj usmiljen. Rekli Smo: “Spustite se iz njega vsi! Ko boste prejeli od Mene napotke; tisti, ki jim bodo sledili, za njih ne bo strahu in ne bodo žalovali.« (Kur'an, 2:35–38) Ker je Allah sprejel Adamovo kesanje, Adam, mir z njim, ni več nosil tega greha. Zato tudi njegovo potomstvo ne podeduje greha, ki je bil s kesanjem izbrisan. Temeljno načelo je namreč, da nihče ne nosi bremena greha drugega. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Mar naj nekoga drugega in ne Allaha sprejmem za Gospodarja, ko pa je On Gospodar vsega?” In vsaka oseba si prisluži le tisto, kar je storila in obremenjeni se ne bo bremenil z bremenom drugega. Nato bo sledila vrnitev k vašemu Gospodarju, On pa vas bo obvestil o vaših razhajanjih.« (Kur'an, 6:164)
Vzvišeni Allah pravi: »Kdor se usmeri (na Pravo pot), je usmerjen za svoje dobro, kdor pa zablodi, zablodi sebi v škodo. In noben grešnik ne bo nosil bremena drugega. In Mi ne bomo kaznovali, dokler ne pošljemo poslanca.« (Kur'an, 17:15) Vzvišeni Allah pravi: »Nihče ne bo nesel bremena drugega. Če bo obremenjeni prosil za pomoč, ne bo nihče prevzel prav ničesar od njega, pa četudi bi bil to eden od bližnjih. Posvariš lahko le tiste, ki se bojijo svojega Gospodarja, ne da bi Ga videli, in ki vestno opravljajo molitev. Kdor se očisti, se očisti le zase. In k Allahu bo končna vrnitev.« (Kur'an, 35:18)
16. Namen ustvarjenja ljudi je čaščenje Allaha edinega.
Namen ustvarjenja ljudi je čaščenje Allaha edinega. Vzvišeni Allah pravi: »Džine in ljudi sem ustvaril le zato, da bi Me častili.« (Kur'an, 51:56)
17. Islam človeku – moškemu in ženski – izkazuje čast, mu zagotavlja njegove pravice ter ga dela odgovornega za njegove izbire, dejanja in ravnanja. Prav tako ga obvezuje k odgovornosti za vsako dejanje, ki škoduje njemu samemu ali drugim.
Islam človeku – moškemu in ženski – izkazuje čast. Vzvišeni Allah je človeka ustvaril, da bi bil Njegov namestnik na Zemlji. Vzvišeni Allah pravi: »Ko je tvoj Gospodar rekel angelom: “Postavil bom namestnika na Zemlji!”« (Kur'an, 2:30)
Ta čast je namenjena vsem Adamovim potomcem. Vzvišeni Allah pravi: »In že smo počastili Adamove sinove. Nosimo jih na kopnem in na morju, oskrbujemo jih z dobrimi stvarmi in zagotovo smo jim dali veliko prednost pred mnogimi stvaritvami.« (Kur'an, 17:70) In Vzvišeni Allah pravi: »Resnično smo človeka ustvarili v najlepši podobi.« (Kur'an, 95:4)
Allah je človeku prepovedal, da bi se ponižno podrejal kateremukoli božanstvu, voditelju ali avtoriteti poleg Njega. Vzvišeni Allah pravi: »In med ljudmi so nekateri, ki sprejmejo druge in ne Allaha, kot Njemu enake, ljubijo jih tako, kot bi morali Allaha, vendar imajo tisti, ki verujejo, močnejšo ljubezen do Allaha. Ko bi le videli zločinci takrat, ko bodo doživeli mučenje, kako vsa moč pripada Allahu in da je Allahovo mučenje težko, ko se bodo tisti, katerim se je sledilo odrekli tistih, ki so jim sledili, ter ko bodo videli mučenje, bodo njihove vezi prekinjene.« (Kur'an 2:165-166) Vzvišeni Allah tudi pojasnjuje stanje zavajajočih voditeljev in njihovih sledilcev na Sodnem dnevu. Vzvišeni Allah pravi: »Tisti, ki jih je bil prevzel napuh, bodo rekli tistim, ki so bili podložni: “Mar smo vas mi odvrnili od Prave usmeritve, potem, ko je že prišla do vas? Nikakor! Sami ste bili zločinci (neverniki)!” In tisti, ki so bili podložni, bodo tistim, ki jih je bil prevzel napuh, rekli: “Ni res! Vi ste noč in dan kovali zarote, ko ste nam zapovedovali, naj ne verujemo v Allaha in naj Mu pripisujemo rivale (malike).”Tajili bodo svoje obžalovanje, ko bodo videli muke. In vklenili bomo roke in vratove tistih, ki niso verovali. Pa mar bodo poplačani za kaj drugega kot za tisto, kar so počeli?!« (Kur'an, 34: 32–33)
K popolni pravičnosti Vzvišenega Allaha na Sodnem dnevu spada tudi to, da bo zavajajočim voditeljem in tistim, ki druge vodijo v zmoto, naložil njihova lastna bremena in bremena tistih, ki so jih brez znanja zavedli. Vzvišeni Allah pravi: »Zato bodo na Dan vstajenja nosili svoja bremena v celoti, pa tudi bremena tistih, ki jih nevede zavajajo. Kako grozen bo njihov tovor.« (Kur'an, 16:25)
Islam je človeku zagotovil njegove temeljne pravice tako na tem svetu kot v onstranstvu. Največje pravice, ki jih je islam zagotovil in jih pojasnil ljudem, so: pravica Allaha nad ljudmi in pravica ljudi pri Allahu. Muaz, naj bo Allah zadovoljen z njim, pripoveduje: »Jahal sem za Allahovim poslancem ﷺ, ko mi je rekel: ‘O Muaz!’ Odgovoril sem: ‘Na voljo sem ti in pripravljen ustreči.’ To je ponovil trikrat, nato pa dejal: ‘Ali veš, kakšna je Allahova pravica nad sužnji?’ Rekel sem: ‘Allah in Njegov poslanec vesta najbolje.’ Dejal je: ‘Allahova pravica nad sužnji je, da Ga častijo in Mu ničesar ne pridružujejo.’ Nato sva še nekaj časa potovala, potem pa je rekel: ‘O Muaz!’ Odgovoril sem: ‘Na voljo sem ti in pripravljen ustreči.’ Dejal je: ‘Ali veš, kakšna je pravica sužnjev pri Allahu, če to storijo?’ Rekel sem: ‘Allah in Njegov poslanec vesta najbolje.’ Dejal je: ‘Da jih ne bo kaznoval.’« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6840.)
Islam človeku zagotavlja varstvo njegove prave vere, njegovega potomstva, njegovega premoženja in njegove časti. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Zares vam je Allah naredil svete (nedotakljive) vašo kri, vaše premoženje in vašo čast, kakor je svet ta vaš dan v tem vašem mesecu in v tej vaši deželi.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6501.) Allahov poslanec ﷺ je to veliko zavezo razglasil na poslovilnem hadžu, ki se ga je udeležilo več kot sto tisoč ashabov. Ta pomen je ponovno poudaril na dan žrtvovanja med poslovilnim romanjem.
Islam človeka dela odgovornega za vse njegove izbire, dejanja in ravnanja. Vzvišeni Allah pravi: »Storili smo, da se vratu vsakega človeka držijo njegova dejanja in na Sodni dan mu bomo pokazali odprto knjigo: Beri svojo knjigo. Dovolj si samemu sebi, da danes obračunaš sam s seboj.« (Kur'an, 17:13-14) Vsako dobro ali slabo delo, ki ga človek stori, Allah poveže z njim samim; zato nihče ne bo odgovarjal za dejanja drugega in nihče drug ne bo odgovarjal za njegova dejanja. Vzvišeni Allah pravi: »O človek! Ti si na svoji poti k svojemu Gospodarju v nenehnem naporu – in z Njim se boš zagotovo srečal.« (Kur'an, 84:6) In Vzvišeni pravi: »Kdor dela dobro, dela v svojo korist, kdor pa dela slabo, dela v svojo škodo. In tvoj Gospodar ni krivičen do Svojih sužnjev.« (Kur'an, 41:46)
Islam človeka dela odgovornega za vsako dejanje, ki škoduje njemu samemu ali drugim. Vzvišeni Allah pravi: »In kdor si prisluži greh, ga je prislužil na svojo škodo. In Allah je Vseveden, Najmodrejši.« (Kur'an, 4:111) In Vzvišeni Allah pravi: »Zaradi tega smo predpisali potomcem Izraela: če kdo ubije osebo, ki ni nikogar ubila, niti ni širila zla na Zemlji, se šteje, kot da bi ubil vse ljudi. In tisti, ki nekomu reši življenje, se šteje, kot da bi vsem ljudem rešil življenja...« (Kur'an, 5:32) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Kadar je kdo po krivici ubit, prvi Adamov sin nosi delež odgovornosti za njegovo kri, saj je bil on prvi, ki je uvedel ubijanje.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 5150.)
18. Islam postavlja moškega in žensko na enako raven glede dejanj, odgovornosti ter nagrade in kazni.
Islam postavlja moške in ženske na enako raven glede dejanj, odgovornosti ter nagrade in kazni. Vzvišeni Allah pravi: »In kdor dela dobra dejanja, naj bo moški ali ženska in je vernik – takšni bodo vstopili v Raj in ne bo jim storjena krivica niti za vdolbino datljeve koščice.« (Kur'an, 4:124) In Vzvišeni Allah pravi: »Kdor dela dobro, naj bo moški ali ženska, in je vernik – mu bomo dali, da bo živel lepo življenje in nagradili ga bomo z nagrado, skladno z njegovimi najboljšimi dejanji, ki jih je storil.« (Kur'an, 16:97) Vzvišeni Allah pravi: »Kdor stori slabo dejanje, bo kaznovan v enaki meri. In kdor stori dobro, naj bo verujoči moški ali ženska – takšni bodo vstopili v Raj, kjer bodo oskrbljeni brez računa.« (Kur'an, 40:40) In Vzvišeni Allah pravi: »Resnično, Allah je muslimanom in muslimankam, vernikom in vernicam, Allahu pokornim moškim in ženskam, iskrenim moškim in ženskam, potrpežljivim moškim in ženskam, Allahu ponižnim moškim in ženskam, moškim in ženskam, ki delijo miloščino, moškim in ženskam, ki se postijo, moškim, ki varujejo svoja spolovila ter ženskam, ki varujejo, moškim in ženskam, ki pogosto omenjajo Allaha – njim je pripravil odpuščanje in obilno nagrado.« (Kur'an, 33:35)
19. Islam je ženski izkazal posebno čast ter poudaril, da so ženske enakovredne moškim. Prav tako je določil, da je moški dolžan materialno skrbeti za žensko, kadar je tega zmožen: oče je dolžan skrbeti za svojo hčer, sin za svojo mater, če je odrasel in sposoben, mož pa za svojo ženo.
Islam poudarja, da so ženske enakovredne moškim. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Ženske so enakovredne moškim.« (Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 113.)
Med oblikami spoštovanja, ki jih islam izkazuje ženski, je tudi to, da je sin dolžan skrbeti za svojo mater, če je tega zmožen. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Najprej dajaj svoji materi in svojemu očetu, nato svoji sestri in svojemu bratu, potem pa tistim, ki so ti najbližji po sorodstvu.« (Zabeležil ga je imam Ahmed.) Položaj staršev bo, z Božjim dovoljenjem, podrobneje pojasnjen v odstavku (29).
Med oblikami spoštovanja, ki jih islam izkazuje ženski, je tudi to, da je mož dolžan skrbeti za svojo ženo, če je tega zmožen. Vzvišeni Allah pravi: »Naj tisti, ki ima obilje, troši iz svojega obilja; tisti pa, čigar preživetje je omejeno, naj troši iz tega, kar mu je dal Allah. Allah nikogar ne obremenjuje preko tega, kar mu je dal. Allah bo po stiski zagotovo dal olajšanje.« (Kur'an, 65:7) Neki moški je vprašal Allahovega poslanca ﷺ: »Kakšna je pravica žene nad njenim možem?« Odgovoril je: »Da jo nahraniš, kadar sam ješ, in jo oblečeš, kadar se sam oblačiš; da je ne udariš po obrazu in je ne žališ.« (Zabeležil ga je imam Ahmed.) In Allahov poslanec ﷺ je, pojasnjujoč nekatere pravice žensk do njihovih mož, rekel: »Dolžni ste jim zagotavljati njihovo preskrbo in oblačila na primeren način.« (Muslimova Zbirka Hadisov.) Allahov poslanec ﷺ je prav tako rekel: »Dovolj je človeku za greh, da zanemarja tiste, ki jih je dolžan preživljati.« (Zabeležil ga je imam Ahmed.) El-Hattabi je pojasnil: »Njegove besede: ‘tiste, ki jih preživlja’, pomenijo tiste, za katere je človek dolžan skrbeti. Pomen hadisa je, kakor da bi bilo rečeno darovalcu: ‘Ne deli miloščine iz tistega, kar ne presega preživnine tvoje družine, v želji po nagradi, kajti to se lahko spremeni v greh, če zaradi tega zanemariš njihovo oskrbo.’«
Med oblikami spoštovanja, ki jih islam izkazuje ženski, je tudi to, da je oče dolžan skrbeti za svojo hčer. Vzvišeni Allah pravi: »In mame dojijo svoje otroke polni dve leti, tisti, ki želijo izpopolniti dojenje. In na tistih, katerim so rojeni otroci, je dolžnost oskrbovati in priskrbeti oblačila na dostojen način...« (Kur'an, 2:233) Allah je pojasnil, da je oče, ki se mu rodi otrok, dolžan poskrbeti za njegovo prehrano in oblačila na dostojen način. Vzvišeni pravi: »Če dojijo vaše otroke, jim izplačajte plačilo, ki jim pripada.« (Kur'an, 65:6) Allah očetu naložil obveznost plačila za dojenje otroka, kar jasno kaže, da je preživljanje otrok – tako sinov kot hčera – očetova dolžnost. Naslednji hadis prav tako potrjuje obveznost očeta, da skrbi za svojo ženo in otroke. Od Aiše, naj bo Allah zadovoljen z njo, se prenaša, da je Hind rekla Allahovemu poslancu ﷺ: »Ebu Sufjan je skop človek, zato včasih vzamem nekaj iz njegovega premoženja.« Poslanec ﷺ je odgovoril: »Vzemi toliko, kolikor zadostuje tebi in tvojemu otroku, na dostojen način.« (Buharijeva zbirka hadisov.) O vrlini skrbi za hčere in sestre je Allahov poslanec ﷺ rekel: »Kdor skrbi za dve ali tri hčere ali za dve ali tri sestre, dokler se ne poročijo ali dokler ne umre, bova jaz in on kot ta dva,« - in pokazal je s kazalcem in sredincem. (Es-Silsiletu Es-Sahiha, 296)
20. Smrt ni večno prenehanje obstoja, temveč prehod iz bivališča dejanj v bivališče obračuna in povračila. Smrt zajema tako telo kot dušo. Smrt duše pomeni njeno ločitev od telesa; po vstajenju na Sodni dan pa se bo duša ponovno vrnila v telo. Duša se po smrti ne preseli v drugo telo niti se ne utelesi v drugem telesu.
Smrt ni večno prenehanje obstoja. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Življenje vam bo vzel Angel smrti, ki je zadolžen za vas, nato pa boste vrnjeni k svojemu Gospodarju.”« (Kur'an, 32:11) Smrt zajema telo in dušo; smrt duše pa pomeni njeno ločitev od telesa, nato pa se po vstajenju na Sodni dan vrne k njemu. Vzvišeni Allah pravi: »Allah jemlje duše (ljudem) v času njihove smrti in tistim, ki niso umrli, takrat ko spijo. Potem zadrži tisto, kateri je določil smrt, druge pa pusti do določenega roka. V tem so zagotovo dokazi ljudem, ki razmišljajo.« (Kur'an, 39:42) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Ko duša zapušča telo, ji pogled sledi.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 920.) Po smrti človek preide iz bivališča dejanj v bivališče obračuna in povračila. Vzvišeni Allah pravi: »K Njemu se boste vsi vrnili, to je Allahova resnična obljuba. On zares začenja stvarjenje, nato pa ga ponovi, da bi pravično nagradil tiste, ki verujejo in delajo dobro. Tisti, ki ne verujejo, pa bodo imeli za pijačo vrelo tekočino in boleče muke, ker niso verovali.« (Kur'an, 10:4)
Duša se po smrti ne preseli v drugo telo niti se ne utelesi v drugem telesu. Trditev o reinkarnaciji nima opore ne v razumu ne v čutnem zaznavanju, prav tako pa ne obstaja nobeno izročilo od poslancev, mir z njimi, ki bi potrjevalo takšno prepričanje.
21. Islam poziva k verovanju v temeljne stebre vere: verovanje v Allaha, Njegove angele, božanske knjige – kot so Tora, Indžil in Zebur (pred njihovim popačenjem) – ter v Kur'an; prav tako k verovanju v vse poslance in glasnike vere, mir z njimi, ter v zadnjega izmed njih, Muhammeda, ﷺ, ki je pečat poslancev in glasnikov vere. Islam prav tako poziva k verovanju v Sodni dan in v božjo odredbo (kader) ter usodo. Če bi bilo posvetno življenje končni cilj obstoja, bi bilo življenje in ves obstoj brez pravega smisla.
Islam poziva k verovanju v temeljna načela vere, k katerim so pozivali vsi poslanci in glasniki vere, mir z njimi, in ta načela so:
Prvo: verovanje v Allaha kot Gospodarja, Stvarnika, Oskrbovalca in Upravitelja tega vesolja; da je On edini vreden čaščenja, medtem ko je čaščenje vsega, kar je poleg Njega, nično. Zato čaščenje pripada samo Njemu in je pravilno le, če je namenjeno Njemu. Dokazi za to vprašanje so bili že pojasnjeni v odstavku (8).
Vzvišeni Allah je ta velika načela omenil v številnih ajetih Veličastnega Kur'ana. Med njimi so besede Vzvišenega: »Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): “Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.” In dejali so: “Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.”« (Kur'an, 2:285) In Vzvišeni pravi: »Ni dobrota, da obračate svoje obraze proti vzhodu ali zahodu, temveč je dobrota tistega, ki veruje v Allaha, Zadnji dan, angele, Knjigo in glasnike vere, in ki od svojega imetja – čeprav mu je pri srcu – daje sorodnikom, sirotam, pomoči potrebnim, popotnikom, prosjakom in za osvoboditev sužnjev, vestno opravlja molitev, daje zakat, izpolnjuje obljubo, ko jo sklene, ter je potrpežljiv v času revščine in stiske ter v času bojevanja. To so tisti, ki so iskreni, in to so bogaboječi.« (Kur'an, 2:177) Vzvišeni Allah je pozval k verovanju v ta načela in pojasnil, da kdor jih zanika, je zašel v veliko zablodo. Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Verujte v Allaha in verujte v njegovega Poslanca, v Knjigo, ki jo je razodel svojemu poslancu, ter v Knjige, ki jih je razodel pred tem. In kdor zanika Allaha in zanika njegove angele, knjige, poslance ter Poslednji dan, je zagotovo zablodil v najhujšo zablodo.« (Kur'an, 4:136) O tem poroča tudi hadis Omerja ibn El-Hattaba, naj bo Allah zadovoljen z njim: »Nekega dne smo sedeli pri Allahovem poslancu ﷺ, ko se je pred nami pojavil mož v izjemno belih oblačilih in z zelo črnimi lasmi. Na njem ni bilo videti nobenih sledov potovanja in ga nihče od nas ni poznal. Prišel je do poslanca ﷺ, sedel pred njega, naslonil svoja kolena ob njegova, položil dlani na svoja stegna in rekel: ‘O Muhammed, povej mi o islamu.’ Allahov poslanec ﷺ je odgovoril: ‘Islam je, da pričaš, da ni drugega boga razen Allaha in da je Muhammed Allahov poslanec; da opravljaš molitev, daješ zekat, postiš mesec ramadan in opraviš romanje k Hiši (hadž), če si za to zmožen.’ Rekel je: ‘Resnico si povedal.’ Začudili smo se mu, saj ga je spraševal in mu hkrati pritrjeval. Nato je rekel: ‘Povej mi o imanu.’ Rekel je: ‘Da veruješ v Allaha, Njegove angele, Njegove Knjige, Njegove poslance, v Sodni dan ter v kader (odredbo) – v dobro in slabo.’ Rekel je: ‘Resnico si povedal.’ Nato je rekel: ‘Povej mi o ihsanu.’ Rekel je: ‘Da častiš Allaha, kakor da Ga vidiš; kajti čeprav Ga ti ne vidiš, On tebe vidi.’« (Muslimova zbirka hadisov, št. 8.) V tem hadisu je Džibril (Gabrijel), mir z njim, prišel k poslancu Muhammedu ﷺ in ga vprašal o stopnjah vere: o islamu, imanu in ihsanu. Poslanec Muhammed ﷺ mu je odgovoril, nato pa je svojim ashabom, Allah naj bo zadovoljen z njimi, pojasnil, da je bil to angel Džibril (Gabrijel), ki je prišel, da jih pouči o njihovi veri. Tako je islam božansko sporočilo: prinesel ga je Džibril, mir z njim, oznanil ga je ljudem poslanec Muhammed ﷺ, njegovi ashabi, Allah naj bo zadovoljen z njimi, pa so ga ohranili in ga prenesli tistim, ki so prišli za njimi.
Drugo: verovanje v meleke (angele). Meleki so bitja iz nevidnega sveta (gajba), ki jih je Allah ustvaril v določeni podobi in jim zaupal velike naloge. Med njihovimi najplemenitejšimi nalogami je prenašanje božanskega razodetja poslancem in glasnikom vere, mir z njimi. Najplemenitejši med angeli je Džibril (Gabrijel), mir z njim. Dokaz, da je Džibril, mir z njim, prinašal razodetje poslancem, so besede Vzvišenega Allaha: »Spušča angele z navdihom (Kur'anom) po Njegovi zapovedi tistim, ki jih je sam izbral med Svojimi sužnji (govoreč): “Oznanjajte, da ni drugega boga, razen Mene, zato bodite bogaboječi.”« (Kur'an, 16:2) In Vzvišeni Allah pravi: »In on (Kur’an) je resnično razodetje Gospodarja vseh svetov. Zaupanja vreden Duh (angel Gabrijel) ga spušča (razodeva) v tvoje srce, da bi bil eden od svarilcev – v jasnem arabskem jeziku. In on je že (omenjen) v prejšnjih knjigah.« (Kur'an, 26: 192–196)
Tretje: verovanje v razodete knjige, kot so Tora, Indžil (Evangelij) in Zebur (Psalmi) – preden so bile popačene – ter v Kur'an. Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Verujte v Allaha in verujte v njegovega Poslanca, v Knjigo, ki jo je razodel svojemu poslancu, ter v Knjige, ki jih je razodel pred tem. In kdor zanika Allaha in zanika njegove angele, knjige, poslance ter Poslednji dan, je zagotovo zablodil v najhujšo zablodo.« (Kur'an, 4:136) In Vzvišeni pravi: »Razodel ti je Knjigo (o, Muhammed) z resnico, potrjujoč resničnost tistega, kar je bilo pred njo, in razodel je Toro in Evangelij poprej kot vodilo ljudem in razodel je Furkan. Resnično bodo tisti, ki zanikajo Allahove ajete, deležni težkih muk in Allah je Nepremagljiv ter Zmožen povračila.« (Kur'an, 3: 3-4) In Vzvišeni Allah pravi: »Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): “Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.” In dejali so: “Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.”« (Kur'an, 2:285) In Vzvišeni pravi: »Reci: “Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam, in kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in asbatom in kar je bilo dano Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom vere od njihovega Gospodarja. Med njimi ne delamo nikakršnih razlik in mi smo Mu predani (smo muslimani).”« (Kur'an, 3:84)
Četrto: verovanje v vse poslance in glasnike vere, mir z njimi. Vernik mora verovati v vse poslance in glasnike ter biti prepričan, da so vsi poslani od Allaha, da svojim narodom posredujejo Njegovo razodetje, Njegovo vero in Njegov zakon. Vzvišeni Allah pravi: »Recite: “Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam in kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in asbat (glasniki vere od potomcev Jakoba) in kar je bilo dano Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom (vere) od njihovega Gospodarja. Med njimi ne delamo razlik in mi smo Mu predani (smo muslimani).« (Kur'an, 2:136) In Vzvišeni pravi: »Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): “Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.” In dejali so: “Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.”« (Kur'an, 2:285) In pravi: »Reci: “Verujemo v Allaha in v to, kar je bilo razodeto nam, in kar je bilo razodeto Abrahamu, Izmaelu, Izaku, Jakobu in asbatom in kar je bilo dano Mojzesu, Jezusu in kar je bilo dano glasnikom vere od njihovega Gospodarja. Med njimi ne delamo nikakršnih razlik in mi smo Mu predani (smo muslimani).”« (Kur'an, 3:84)
Prav tako mora verovati v zadnjega poslanca in glasnika – Muhammeda, Allahovega poslanca ﷺ, ki je pečat vseh poslancev in glasnikov vere. Vzvišeni Allah pravi: »In Allah je od glasnikov vere vzel zavezo: “Ko vam dam karkoli od Knjige in modrosti; potem pa k vam pride poslanec potrjujoč resničnost tega, kar že imate, mu morate verjeti in ga podpirati.” Dejal je: “Mar sprejmete in prevzamete to mojo strogo zavezo?” Rekli so: “Sprejmemo.” Dejal je: “Potem bodite priče in Jaz bom z vami priča.”« (Kur'an, 3:81)
Islam zato nalaga verovanje v vse poslance in glasnike vere nasploh ter posebej v njihovega pečata – poslanca Muhammeda ﷺ. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “O, pripadniki Knjige! Vi niste na ničemer, dokler se dosledno ne držite Tore, Evangelija in tistega, kar vam je bilo spuščeno od vašega Gospodarja (Kur’ana). Mnogim med njimi bo to, kar ti je bilo spuščeno od tvojega Gospodarja, le povečalo zablodo in nevero. Zato nikar ne žaluj za nevernimi ljudmi.”« (Kur'an, 5:68) In Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “O, pripadniki Knjige, pridite k besedi, ki je enaka med nami in vami – da ne častimo (nikogar) razen Allaha in da poleg Njega ničesar ne jemljemo za božanstvo in da si ne bomo vzeli drug drugega za gospodarja namesto Allaha.” Toda če se obrnejo proč, potem reci: “Bodite priče, da smo muslimani.”« (Kur'an, 3:64)
Kdor zanika enega samega glasnika, je s tem zanikal vse glasnike in poslance, mir z njimi. Zato Allah, ko govori o Svoji sodbi nad Nuhovim ljudstvom, pravi: »Noetovo ljudstvo je imelo (Allahove) poslance za lažnivce.« (Kur'an, 26:105) Znano je, da pred Nuhom (Noetom) mir z njim, ni bilo poslanca. Toda ko je njegovo ljudstvo njega zanikalo, je bilo njihovo zanikanje njega hkrati zanikanje vseh poslancev in glasnikov vere, saj je njihov poziv enoten in njihov cilj isti.
Peto: verovanje v Sodni dan. Na koncu tega posvetnega življenja bo Allah ukazal angelu Israfilu, mir z njim, da zatrobi v rog. Tedaj bo nastopil strašni udarec in umrli bodo vsi, ki so v nebesih in na Zemlji, razen tistih, za katere bo Allah hotel. Vzvišeni Allah pravi: »In pihnjeno bo v Rog, pa bodo padli mrtvi vsi, ki so v nebesih in na zemlji, razen tistih, za katere Allah hoče drugače. Potem bo pihnjeno drugič, pa bodo vstali in gledali.« (Kur'an, 39:68) Ko bodo umrli vsi, ki so v nebesih in na Zemlji, razen tistih, za katere bo Allah hotel, bo Allah zvil nebesa in Zemljo, kakor Vzvišeni pravi: »Na ta Dan bomo zvili nebesa, kakor se zvije popisan zvitek. Kakor smo začeli prvo stvarjenje, tako ga bomo ponovili. To je Naša obljuba. Mi bomo zagotovo to storili.« (Kur'an, 21:104) In Vzvišeni pravi: »Ne veličajo Allaha tako kot bi Ga morali, kljub temu da bo na Dnevu vstajenja celotna Zemlja v Njegovi pesti in da bodo nebesa zvita v Njegovi desnici. Slavljen je On in visoko nad tem, kar oni poleg Njega častijo!« (Kur'an, 39:67) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Allah, Vsemogočni in Vzvišeni, bo na Sodnem dnevu zvil nebesa, nato jih bo vzel v Svojo desnico in rekel: ‘Jaz sem Vladar! Kje so tirani? Kje so ošabneži?’ Nato bo zvil zemlje v Svojo levico in rekel: ‘Jaz sem Vladar! Kje so tirani? Kje so ošabneži?’« (Muslimova zbirka hadisov.)
Nato bo Allah znova ukazal angelu, da zatrobi v rog in ljudje bodo vstali ter gledali. Vzvišeni Allah pravi: »...Potem bo pihnjeno drugič, pa bodo vstali in gledali.« (Kur'an, 39:68) Ko bo Allah ponovno oživel vse stvarstvo, jih bo zbral za obračun. Vzvišeni Allah pravi: »Na dan, ko se bo zemlja nad njimi razklala in bodo naglo vstajali iz nje; to zbiranje je za Nas lahko.« (Kur’an, 50:44) In Vzvišeni Allah pravi: »Na Dan, ko bodo prišli na plan, ne bo pred Allahom skrita prav nobena stvar o njih. Komu danes pripada oblast?! Allahu, Edinemu, Kateremu je vse podrejeno in pokorjeno!« (Kur'an, 40:16) Na ta dan bo Allah sodil vsem ljudem: vsakemu, ki mu je bila storjena krivica, bo povrnjena pravica od tistega, ki jo je storil, in vsak človek bo poplačan glede na svoja dejanja. Vzvišeni Allah pravi: »Danes bo vsaka oseba poplačana za to, kar si je prislužila. Danes ne bo storjena prav nobena krivica! Allah pa zares hitro obračuna!« (Kur'an, 40:17) In Vzvišeni Allah pravi: »Resnično Allah ne stori krivice niti za težo drobca. Če pa bi bilo to neko dobro (dejanje), ga On pomnoži in da od sebe veličastno nagrado.« (Kur'an, 4:40) In Vzvišeni Allah pravi: »»Kdor stori dobro, kolikor zrno, ga bo videl. In kdor stori zlo, kolikor zrno, ga bo videl.« (Kur'an, 99:7–8) In Vzvišeni pravi: »In na Dan vstajenja bomo postavili pravične tehtnice, nikomur se ne bo storila krivica. Četudi bo nekaj težko kot gorčično zrno (dobro ali slabo) bomo to prinesli (t.j. kaznovali ali nagradili). In Mi povsem zadostujemo za ta obračun.« (Kur'an, 21:47)
Po vstajenju in obračunu sledi povračilo: kdor je delal dobro, bo deležen večne blaženosti, ki nikoli ne mine; kdor pa je delal zlo in bil neveren, ga čaka kazen. Vzvišeni Allah pravi: »Oblast bo na ta dan pripadla zgolj Allahu. Razsodil bo med njimi. Nato bodo tisti, ki so verovali in delali dobra dela, v rajskih vrtovih blaženosti. In tisti, ki ne verujejo in trdijo za Naše ajete, da so laž – takšnim bodo namenjene ponižujoče muke.« (Kur'an 22: 56–57) Vemo tudi, da bi bilo življenje in ves obstoj popolnoma brez smisla, če bi bilo to posvetno življenje njegov končni cilj. Vzvišeni Allah pravi: »Mar mislite, da smo vas ustvarili kar tako, brez kakršnega koli namena, in da ne boste vrnjeni k Nam?« (Kur'an, 23:115)
Šesto: verovanje v božjo odredbo in usodo (kader). To pomeni verovati, da je Allah vedel za vse, kar je bilo, kar je in kar bo v tem vesolju, ter da je vse to zapisal še pred ustvarjenjem nebes in Zemlje. Vzvišeni Allah pravi: »In pri Njem so ključi vsega neznanega; nihče jih ne pozna, razen Njega. In vé, kaj je na kopnem in kaj je v morju. In niti list ne odpade, ne da bi On vedel zanj, niti ni semena v temah zemlje, niti ne sveže in suhe (stvari), ki ne bi bila v jasni Knjigi.« (Kur'an, 6:59) Verovati je treba tudi, da Allah s Svojim znanjem obsega vse. Vzvišeni Allah pravi: »Allah je tisti, ki je ustvaril sedem nebes in prav toliko zemelj. Med njimi se spušča Njegova zapoved, da bi vedeli, da je Allah nad vsako stvarjo Vsemogočen in da s Svojim znanjem vse obsega.« (Kur'an, 65:12) Prav tako verujemo, da se v tem vesolju ne zgodi nič, razen po Allahovi volji: On to želi, določi, ustvari in pripravi njegove vzroke. Vzvišeni Allah pravi: »Tisti, ki Mu pripada oblast v nebesih in na zemlji. On si ni vzel sina, in v svoji oblasti nima družabnika. In ustvaril je vse in vse popolno in natančno odredil (tako, da je vsaka stvaritev v skladu s svojim namenom).« (Kur'an, 25:2) V vsem tem je Njegova popolna modrost, ki je ljudje ne morejo v celoti doumeti. Vzvišeni Allah pravi: »Popolna modrost – vendar svarila ne koristijo.« (Kur'an, 54:5) In Vzvišeni Allah pravi: »In On je Tisti, ki začne stvarjenje ter ga nato ponovi in to je Njemu lažje. Njemu pripada najbolj vzvišen primer v nebesih in na Zemlji. In On je Vsemogočen, Najmodrejši.« (Kur'an, 30:27) Vzvišeni Allah je Sebe opisal z modrostjo in Se poimenoval Najmodrejši. Vzvišeni Allah pravi: »Allah priča, da ni nobenega boga razen Njega, prav tako pričajo angeli in tisti, ki imajo znanje – On vedno ravna pravično. Ni nobenega boga razen Njega, Najbolj plemenitega, Najmodrejšega.« (Kur'an, 3:18) Vzvišeni Allah pripoveduje tudi o Isi (Jezusu), mir z njim, ki se bo na Sodnem dnevu obrnil k Allahu z besedami: »Če jih kaznuješ, oni so Tvoji sužnji, in če jim odpustiš – Ti si resnično Najplemenitejši in Najmodrejši.« (Kur'an, 5:118) Vzvišeni Allah je prav tako rekel Musau (Mojzesu), mir z njim, ko ga je poklical ob gori Tur: »O, Mojzes! Jaz sem resnično Allah, Vsemogočni, Najmodrejši.« (Kur'an, 27:9)
Tudi Veličastni Kur'an je opisan kot poln modrosti. Vzvišeni Allah pravi: »Elif, Lam, Ra. To je Knjiga, katere verzi so skladno izpopolnjeni in podrobno pojasnjeni od Modrega in Seznanjenega.« (Kur'an, 11:1) In Vzvišeni pravi: »To je nekaj od tistega, kar ti je razodel tvoj Gospodar, od modrosti. In ne jemlji si poleg Allaha drugega za boga, da ne boš vržen v pekel, grajan in zavržen!« (Kur'an, 17:39)
22. Poslanci, mir z njimi, so nezmotljivi v tem, kar posredujejo od Allaha. Prav tako so varovani pred vsem, kar bi bilo v nasprotju z razumom ali s pokončno naravo. Njihova naloga je, da ljudem posredujejo Allahova sporočila in zapovedi. Nimajo nobene lastnosti božanskosti ali gospostva; temveč so ljudje kakor drugi ljudje, le da jim Allah razodeva Svoja sporočila.
Poslanci, mir z njimi, so nezmotljivi v tem, kar posredujejo od Allaha, saj Allah izmed Svojega stvarstva izbere najboljše, da posredujejo Njegova sporočila. Vzvišeni Allah pravi: »Allah izbira za poslance najboljše med angeli in najboljše med ljudmi. Allah zagotovo vse sliši in vse vidi.« (Kur'an, 22:75) In Vzvišeni pravi: »Resnično je Allah posebej izbral Adama in Noeta ter Abrahamovo družino in Imranovo družino iznad svetov.« (Kur'an, 3:33) In Vzvišeni pravi: »Rekel je: “O, Mojzes! Jaz sem te z Mojimi poslanstvi in z Mojimi besedami zares posebej izbral med ljudmi, zato vzemi, kar sem ti dal in bodi od hvaležnih.”« (Kur'an, 7:144) Poslanci, mir z njimi, vedo, da je to, kar se spušča nanje, božansko razodetje, in vidijo meleke (angele), ki prihajajo z razodetjem. Vzvišeni Allah pravi: »On je Poznavalec nevidnega in nikomur ne razkrije Svojega nevidnega. Razen poslancu, s katerim je zadovoljen; takrat pošlje pred njega in za njim varuhe. Da se pokaže, da so prenesli sporočila svojega Gospodarja. On pa obsega vse, kar je pri njih, in vsako stvar natančno prešteje.« (Kur'an, 72:26–28) Allah jim je zapovedal, naj oznanijo Njegova sporočila. Vzvišeni Allah pravi: »O, Poslanec! Oznanjaj to, kar ti je bilo spuščeno od tvojega Gospodarja. Če tega ne storiš, potem nisi dostavil Njegove poslanice. Allah te bo varoval pred ljudmi. Allah zares ne vodi nevernih ljudi na Pravo pot.« (Kur'an, 5:67) In Vzvišeni pravi: »Poslance, prinašalce radostnih novic in svarilce, da ne bi imeli ljudje po poslancih pri Allahu nobenega opravičila več. In Allah je Vsemogočen, Najmodrejši.« (Kur'an, 4:165)
Poslanci, mir z njimi, imajo do Allaha največje strahospoštovanje in se Ga bojijo, zato Njegovim sporočilom ničesar ne dodajajo in ničesar ne odvzamejo. Vzvišeni Allah pravi: »In če bi Nam pripisal kakšne besede (ki jih nismo rekli), bi ga zagotovo zgrabili z desnico, nato pa bi mu prerezali glavno žilo srca. In nihče med vami ga ne bi mogel pred tem obraniti.« (Kur'an, 69: 44–47). Ibn Kesir, rahimehullah, je rekel: Vzvišeni pravi: »In če bi Nam pripisal kakšne besede«, kar pomeni: če bi Muhammed ﷺ – kakor trdijo – o Nas govoril neresnico, tako da bi k poslanici kaj dodal ali od nje kaj odvzel, ali bi povedal nekaj od sebe in to pripisal Nam – kar pa ni res – bi ga takoj kaznovali. Zato pravi: »bi ga zagotovo zgrabili z desnico.« Rečeno je, da to pomeni: »maščevali bi se mu z desnico«, ker je desnica močnejša pri udarcu. Rečeno pa je tudi: »prijeli bi ga za njegovo desnico.« In Vzvišeni pravi: »In ko je Allah rekel: “O Jezus, Marijin sin, mar si ti rekel ljudem: ‘Vzemite mene in mojo mater za bogova, namesto Allaha!'”, je odvrnil: “Slavljen bodi! Meni se ne spodobi, da bi rekel, česar nimam pravice reči. Če sem to rekel, Ti to že veš, kajti Ti veš, kar je v moji duši, jaz pa ne vem, kaj je v Tebi. Resnično, Ti si Poznavalec prav vsega neznanega. Govoril sem jim zgolj to, kar si mi ukazal: ‘Častite Allaha, mojega in vašega Gospodarja!’ Bil sem jim priča, dokler sem bil med njimi, ko pa si me vzel, si Ti bedel nad njimi, kajti Ti bediš nad vsem.« (Kur'an, 5:116-117)
Od Allahove milosti do Njegovih poslancev in glasnikov vere, mir z njimi, je, da jih utrjuje pri posredovanju Njegovih sporočil. Vzvišeni Allah pravi: »Mi pravimo le, da so te nekateri naši bogovi prizadeli z zlom.Dejal je: “Sklicujem se na Allaha kot pričo, pričajte pa tudi vi, da se odrekam vsemu, kar vi častite namesto Njega. Zato vsi skupaj kujte zarote proti meni in nikar ne odlašajte! Jaz se zares zanašam na Allaha, mojega in vašega Gospodarja. Ni živega bitja nad katerim On ne bi imel oblasti; moj Gospodar je zares na pravi poti.« (Kur'an, 11:54–56) In Vzvišeni Allah pravi: »Oni bi te skoraj zapeljali v skušnjavo, da te odvrnejo od tega, kar Smo ti razodeli, da bi si izmislil nekaj drugega o tem, kar je Allah razodel. Takrat bi te zagotovo vzeli za pristnega prijatelja. In če te Mi ne bi učvrstili (pri sledenju resnice in iskrenosti), bi se jim skoraj, malce uklonil. Tedaj bi ti dali, da okusiš dvojno kazen življenja in dvojno kazen smrti, pred Nami pa ne bi našel nobenega pomočnika (ali zaščitnika).« (Kur'an, 17:73–75) Ti ajeti in tisti pred njimi so jasen dokaz, da je Kur'an razodetje Gospodarja svetov; kajti če bi bil od Poslanca Muhammeda ﷺ, ne bi vseboval takšnega govora, ki je usmerjen proti njemu samemu.
Vzvišeni Allah varuje Svoje poslance pred ljudmi. Vzvišeni Allah pravi: »O, Poslanec! Oznanjaj to, kar ti je bilo spuščeno od tvojega Gospodarja. Če tega ne storiš, potem nisi dostavil Njegove poslanice. Allah te bo varoval pred ljudmi. Allah zares ne vodi nevernih ljudi na Pravo pot.« (Kur'an, 5:67) Vzvišeni Allah pravi: »In citiraj jim priliko o Noetu, ko je svojemu narodu rekel: “O, moj narod! Če vam je moje bivanje (med vami) in moje opominjanje z Allahovimi ajeti težko – jaz pa se zanašam na Allaha – skupaj s svojimi partnerji pripravite svojo končno odločitev. Zatem naj vam ne bo težko glede vaše odločitve. Nato jo izpeljite nad menoj in ne odlašajte.« (Kur'an, 10:71) In Vzvišeni Allah pravi, ko pripoveduje o besedah Muse (Mojzesa), mir z njim: »Rekla sta: “Gospodar naš! Zares se bojiva, da naju bo prehitel s kaznijo ali da bo prestopil vse meje zla.” Dejal je: “Ne bojta se. Jaz sem zares z vama, slišim in vidim.« (Kur'an, 20:45–46) Vzvišeni Allah je pojasnil, da varuje Svoje poslance, mir z njimi, pred njihovimi sovražniki, tako da jim ti ne morejo škodovati. Prav tako je Vzvišeni sporočil, da varuje Svoje razodetje, tako da se mu nič ne more dodati niti od njega nič odvzeti. Vzvišeni Allah pravi: »Mi smo resnično spuščali Opomin (Kur’an) in Mi ga bomo zares varovali (pred izkrivljanjem).« (Kur'an 15:9)
Poslanci, mir z njimi, so varovani pred vsem, kar bi bilo v nasprotju z razumom ali s pokončno naravo. Vzvišeni Allah, v pohvalo Svojemu poslancu Muhammedu ﷺ pravi: »In ti imaš resnično plemenit značaj.« (Kur'an, 68:4) In o njem je prav tako pravi: »In vaš prijatelj ni nor.« (Kur'an, 81:22) To jim omogoča, da svoje poslanstvo izpolnijo na najpopolnejši način. Poslanci, mir z njimi, imajo nalogo, da ljudem posredujejo Allahove zapovedi. Nimajo nobene lastnosti gospostva ali božanskosti; temveč so ljudje kakor drugi ljudje, le da jim Allah razodeva Svoja sporočila. Vzvišeni Allah pravi: »Njihovi poslanci so jim govorili: “Res smo le ljudje kakor vi, vendar Allah obdaruje tiste Svoje sužnje, ki jih On hoče. In mi vam ne bi mogli prinesti nekega dokaza, razen z Allahovim dovoljenjem. In na Allaha naj se zanesejo verniki.« (Kur'an, 14:11) In Vzvišeni Allah je ukazal Svojemu poslancu Muhammedu ﷺ, naj reče svojemu ljudstvu: »Reci: “Zares sem samo človek kot vi, razodeva se mi, da je vaš Bog resnično eden in edini Bog. Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj dela dobra dela in naj v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne jemlje nikogar za njemu enakega.”« (Kur'an, 18:110)
23. Islam poziva k čaščenju samo Allaha skozi temeljna dejanja čaščenja, med katerimi so: molitev (salat), ki vključuje stanje, ruku (priklon), sedždo (padanje licem na tla), spominjanje Allaha, Njegovo hvalo in prošnjo. Človek jo opravlja petkrat na dan, v njej pa izginejo vse razlike, saj v molitvi stojijo v isti vrsti bogat in reven, voditelj in podrejeni. Med ta dejanja spada tudi zekat – določen delež premoženja, ki je po pogojih in merah, ki jih je določil Allah, obvezen v premoženju bogatih in se enkrat letno razdeli revnim in drugim upravičencem. Med njimi je tudi post, ki pomeni vzdrževanje od stvari, ki post razveljavijo, v dnevih meseca ramadana; post vzgaja človekovo voljo in potrpežljivost. Prav tako je med njimi hadž – romanje k Allahovi hiši v Meki, enkrat v življenju za tistega, ki je tega zmožen. Na hadžu so vsi enaki v usmerjenosti k Vzvišenemu Stvarniku in v njem izginejo razlike ter etnične pripadnosti.
Islam poziva k čaščenju Allaha z velikimi dejanji čaščenja, pa tudi z drugimi oblikami ibadeta. Ta velika dejanja čaščenja je Allah zapovedal vsem poslancem in glasnikom, mir z njimi. Med najpomembnejšimi so:
Prvo: molitev (salat) Allah je molitev predpisal muslimanom, kakor jo je predpisal tudi vsem poslancem in glasnikom pred njimi. Allah je Ibrahimu, mir z njim, zapovedal, naj očisti Njegovo hišo za tiste, ki jo obkrožajo, za tiste, ki molijo, se priklanjajo in opravljajo sedždo. Vzvišeni Allah pravi: »In namenili smo to Hišo za mesto vračanja, zatočišče ter varen prostor ljudem. Vzemite si mesto, na katerem je stal Abraham, za mesto molitve! In Abrahamu in Izmaelu smo zaupali, da očistita mojo Hišo za tiste, ki bodo okrog nje krožili, tam bivali, se klanjali in z obrazom na tla padali (v molitvi).« (Kur'an, 2:125) Molitev je Allah zapovedal tudi Musau (Mojzesu), mir z njim, ob prvem nagovoru, ko ga je poklical. Vzvišeni Allah pravi: »Resnično sem Jaz tvoj Gospodar! Zato si sezuj svojo obutev, saj si v sveti dolini Tuva, Jaz pa sem te izbral, zato pozorno poslušaj tisto, kar se ti razodeva! Resnično! Jaz sem Allah, razen Mene ni drugega boga, zato časti le Mene in vestno opravljaj molitev, da bi se Me spominjal ( ali ko se Me spomniš ).« (Kur'an, 20:12–14) Mesija Isa, mir z njim, je prav tako povedal, da mu je Allah zapovedal molitev in zekat. Vzvišeni Allah pravi: »In me naredil, kjerkoli bom, blagoslovljenega in mi priporočil naj opravljam molitev in delim zekat, vse dokler sem živ.« (Kur'an, 19:31) Molitev v islamu vključuje stanje, priklon, padanje licem na tla, spominjanje Allaha, Njegovo hvalo in prošnjo. Vernik jo opravlja petkrat na dan. Vzvišeni Allah pravi: »Pazite na molitve, zlasti na srednjo molitev in ponižno stojte pred Allahom.« (Kur'an, 2:238) Vzvišeni Allah pravi: »Vestno vzpostavljaj molitev od nagiba sonca od zenita do nastanka mraka in recitiraj Kur'an ob zori. Zares Kur'anu ob zori prisostvujejo kot priče mnogi (angeli).« (Kur'an, 17:78) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »V priklonu poveličujte Gospodarja, Vzvišenega in Veličastnega, v sedždi pa se potrudite v dovi, saj je zelo verjetno, da boste uslišani.« (Muslimova Zbirka Hadisov.)
Drugič: zekat. Zekat je Allah predpisal muslimanom, kakor ga je predpisal tudi prejšnji poslancem in glasnikom, mir z njimi. Gre za določen delež premoženja – po pogojih in merah, ki jih je določil Allah – ki je obvezen v premoženju bogatih in se enkrat letno razdeli revnim in drugim upravičencem. Vzvišeni Allah pravi: »Od njihovih imetij vzemi miloščino, da jih očistiš ter blagosloviš z njo in moli zanje. Resnično so tvoje molitve za njih spokoj. Allah pa vse sliši in je Vseveden.« (Kur'an, 9:103) Ko je Allahov poslanec ﷺ poslal Muaza, naj bo Allah zadovoljen z njim, v Jemen, mu je rekel: »Prihajaš k pripadniki Knjige, zato jih najprej povabi k pričevanju, da ni drugega boga razen Allaha, in da sem jaz Allahov poslanec. Če te bodo v tem ubogali, jim povej, da jim je Allah zapovedal pet molitev vsak dan in noč. Če te bodo v tem ubogali, jim povej, da jim je Allah zapovedal miloščino iz njihovega premoženja, ki se jemlje od njihovih bogatih in daje njihovim revnim. Če te bodo v tem ubogali, se varuj njihovega najboljšega premoženja in boj se prošnje zatiranega, saj med njo in Allahom ni nobene pregrade.« (Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 625.)
Tretjič: post. Post je Vzvišeni Allah predpisal muslimanom, kakor ga je predpisal tudi prejšnjim poslancem in glasnikom vere, mir z njimi. Vzvišeni Allah pravi: »O vi, ki verujete! Predpisan vam je post, kot je bil predpisan tistim pred vami, da bi lahko bili bogaboječi.« (Kur'an, 2:183) Post pomeni vzdrževanje od stvari, ki post razveljavijo, v dnevih meseca ramadana; post pa v človeku vzgaja voljo in potrpežljivost. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Vzvišeni Allah pravi: Post je zame in Jaz zanj nagrajujem. Postnik zaradi Mene zapusti svojo strast, hrano in pijačo. Post je ščit, in postnik ima dve radosti: radost, ko prekine post, in radost, ko sreča svojega Gospodarja.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 7492.)
Četrtič: hadž. Hadž je Allah predpisal muslimanom, kakor ga je predpisal tudi prejšnjim poslancem in glasnikom vere, mir z njimi. Allah je Svojemu poslancu Ibrahimu, mir z njim, zapovedal, naj ljudi pokliče k hadžu. Vzvišeni Allah pravi: »In oznani ljudem, da opravljajo hadž. Prihajali bodo k tebi peš in na utrujenih kamelah. Prihajali bodo z mnogih daljnih poti.« (Kur'an, 22:27) Prav tako mu je zapovedal, naj očisti Starodavno hišo za romarje. Vzvišeni Allah pravi: »In (spomni se) ko smo Abrahamu pokazali mesto, kjer bo stala Hiša (El-Mesdžidul Haram): “Ničesar in nikogar ne enači z Menoj in očisti Mojo hišo za tiste, ki opravljajo tavaf (krožijo okrog Kabe), za tiste, ki molijo stoje, za tiste, ki se priklanjajo, ter za tiste, ki se klanjajo do tal.« (Kur'an, 22:26)
Hadž pomeni romanje k Allahovi hiši v Meki zaradi opravljanja določenih obredov. Obvezen je enkrat v življenju za vsakega muslimana, ki je tega zmožen. Vzvišeni Allah pravi: »...Dolžnost ljudi do Allaha je, da opravlja hadž, vsak, ki to zmore. In kdor zanika vero, Allah je zares neodvisen od vseh svetov.« (Kur'an, 3:97) Med hadžem se muslimanski romarji zberejo na enem mestu in iskreno častijo Vzvišenega Stvarnika. Vsi romarji opravljajo obrede hadža na enak način, pri čemer izginejo razlike v okolju, kulturi in življenjskem položaju.
24. Ena izmed največjih posebnosti dejanj čaščenja v islamu je, da je njihov način izvajanja, njihov čas in njihovi pogoji določil Vzvišeni Allah, Njegov poslanec ﷺ pa jih je posredoval ljudem. Ljudje v teh predpisih niso posegali – ne z dodajanjem ne z odvzemanjem – vse do današnjega dne. K tem velikim dejanjem čaščenja so pozivali vsi poslanci, mir z njimi.
Ena izmed največjih posebnosti dejanj čaščenja v islamu je tudi to, da je njihov način izvajanja, čas in pogoje določil Vzvišeni Allah, Njegov poslanec ﷺ pa jih je posredoval ljudem, in da se vanje do danes ni vmešal nihče z dodajanjem ali odvzemanjem. Vzvišeni Allah pravi: »...Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera...« (Kur'an, 5:3) In Vzvišeni Allah pravi: »Zato se trdno drži tistega, kar ti je razodeto; resnično si na ravni poti.« (Kur'an, 43:43) In Vzvišeni Allah o molitvi pravi: »Ko zaključite molitev, omenjajte Allaha stoje, sede in leže na bokih. Ko pa se umirite, vzpostavite molitev. Resnično je molitev vernikom predpisana v določenem času.« (Kur'an, 4:103) In Vzvišeni o upravičencih do zekata pravi: »Miloščina pripada le revežem, siromakom, tistim, ki jo zbirajo, tistim, katerih srca je potrebno pridobiti, za osvoboditev sužnjev, za prezadolžene, za tiste, ki se borijo na Allahovi poti, ter za popotnike. To je dolžnost predpisana od Allaha, Allah pa je Vseveden in Moder.« (Kur'an, 9:60) In Vzvišeni o postu pravi: »Mesec ramadan je tisti, v katerem se je razodeval Kur’an – vodilo ljudem in jasni dokazi usmeritve ter Furkan . Zato kdorkoli doživi ta mesec, naj se posti. In kdor je bolan ali na potovanju (naj nadomesti) z enakim številom drugih dni. Allah želi, da vam olajša, ne da vam otežuje, ter da dopolnite število dni in da veličate Allaha zato, ker vas je vodil (na Pravo pot) in da bi lahko bili hvaležni.« (Kur'an, 2:185) In Vzvišeni Allah o hadžu pravi: »Hadž je v znanih mesecih. Tisti, ki se v njih obveže (opraviti) hadž, zanj med hadžem ni spolnih odnosov, razvrata in prepiranja. In karkoli dobrega opravite – Allah to ve. In s seboj vzemite oskrbo, toda resnično, najboljša oskrba je bogaboječnost. In bojte se Me, o, vi z razumom obdarjeni.« (Kur'an, 2:197) K tem velikim dejanjem čaščenja so pozivali vsi poslanci, mir z njimi.
25. Poslanec islama je Muhammed sin Abdullaha, potomec Ismaila (Išmaela), sina Ibrahima (Abrahama) mir z njima. Rodil se je leta 571 po našem štetju v Meki, kjer je bil tudi poslan kot poslanec, nato pa se je preselil v Medino. S svojim ljudstvom ni sodeloval v zadevah poganstva, vendar je z njimi sodeloval v plemenitih dejanjih. Že pred svojim poslanstvom je imel vzvišen značaj, njegovo ljudstvo pa ga je imenovalo el-Emin (Zanesljivi). Allah ga je poslal, ko je dopolnil štirideset let, in ga podprl z velikimi znamenji (čudeži), med katerimi je največji Plemeniti Kur’an. Ta je največje znamenje med znamenji poslancev in znamenje, ki je ostalo do danes. Ko je Allah z njim dopolnil vero in je poslanec ﷺ v celoti posredoval sporočilo, je umrl v starosti triinšestdeset let in bil pokopan v Medini. Poslanec Muhammad ﷺ je pečat poslancev in glasnikov. Allah ga je poslal z vodstvom in vero resnice, da bi ljudi popeljal iz tem poganstva, nevere in nevednosti v luč tevhida - čistega monoteizma in vere. Allah je pričal, da ga je poslal kot tistega, ki z Njegovim dovoljenjem poziva k Njemu.
Poslanec islama je Muhammed sin Abdullaha, potomec Ismaila, sina Ibrahima (mir z njim). Rodil se je leta 571 po našem štetju v Meki, kjer je bil poslan kot poslanec, nato pa se je preselil v Medino. Njegovo ljudstvo ga je imenovalo el-Emin (Zanesljivi). S svojim ljudstvom ni sodeloval v zadevah poganstva, temveč se jim je pridruževal v plemenitih dejanjih. Že pred svojim poslanstvom je imel vzvišen značaj. Njegov Gospodar ga je opisal z vzvišenim značajem, zato Vzvišeni Allah o njem pravi: »In ti si resnično na vzvišenem značaju.« (Kuran, 68:04) Allah ga je poslal, ko je dopolnil štirideset let, in ga podprl z velikimi znamenji (čudeži), med katerimi je največji Plemeniti Kur’an. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Vsakemu izmed poslancev so bila dana znamenja, zaradi katerih so mu ljudje verjeli. Tisto, kar sem prejel jaz, pa je razodetje, ki mi ga je razodel Allah; zato upam, da bom imel na Sodnem dnevu največ sledilcev.« (Buharijeva zbirka hadisov.) Plemeniti Kur'an je Allahovo razodetje Njegovemu poslancu ﷺ. Allah o njem pravi: »To je Knjiga, o kateri ni nobenega dvoma; vodilo bogaboječim.« (Kur'an, 2:2) In Vzvišeni Allah v njem pravi: »Pa zakaj se ne poglobijo v Kur’an? Če bi bil od nekoga drugega in ne od Allaha, bi v njem zagotovo našli številna protislovja.« (Kur'an, 4:82) Allah je izzval džine in ljudi, naj prinesejo nekaj podobnega njemu. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Če bi se zbralo vse človeštvo in vsi džinni, da bi naredili nekaj podobnega temu Kuranu, ne bi mogli narediti nečesa podobnega, pa četudi bi si medsebojno pomagali.”« (Kur'an, 17:88) Nato jih je izzval, naj prinesejo deset sur, podobnih njemu. Vzvišeni Allah pravi: »Ali zato ker govorijo: “Izmislil si ga je!” Reci: “Pa vi prinesite deset podobnih, izmišljenih poglavij in pokličite, kogar zmorete, razen Allaha, če ste iskreni!”« (Kur'an, 11:13) Nazadnje jih je izzval, naj prinesejo eno samo suro, podobno njemu. Vzvišeni Allah pravi: »Če dvomite v to, kar razodevamo Našemu sužnju (Muhammedu), pa pridite s suro (poglavjem) primerljivo tej in prikličite vaše priče – razen Allaha, – če ste iskreni.« (Kur'an, 2:23)
Plemeniti Kur’an je največje znamenje med znamenji poslancev in znamenje, ki je ostalo do danes. Ko je Allah z njim dopolnil vero in je poslanec ﷺ v celoti posredoval sporočilo, je umrl v starosti triinšestdeset let in bil pokopan v Medini.
Muhammed ﷺ je pečat poslancev in glasnikov vere. Vzvišeni Allah pravi: »Muhammed ni oče nikomur izmed vas, temveč je Allahov poslanec in pečat glasnikov vere. Allah pa ve o vsaki stvari prav vse.« (Kur'an, 33:40) Od Ebu Hurejre, naj bo Allah zadovoljen z njim, se prenaša, da je Allahov poslanec ﷺ rekel: »Moja prispodoba in prispodoba poslancev pred menoj je kakor prispodoba moža, ki je zgradil hišo, jo dovršil in polepšal, vendar je v vogalu ostalo mesto za eno opeko. Ljudje so začeli hoditi okoli nje, jo občudovati in govoriti: ‘Ko bi le bila postavljena še ta opeka!’ Jaz sem ta opeka in jaz sem pečat glasnikov vere.« Buharijeva zbirka hadisov. V Evangeliju je Mesija Isa (Jezus), mir z njim, oznanil veselo vest o poslancu Muhammedu ﷺ: »Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Ali niste nikoli brali v Knjigah: od Gospoda je prišlo to in čudovito je v naših očeh.« V Tori, ki je danes v obtoku, je zapisano, da je Allah rekel Mojzesu, mir z njim: »Vzbudil jim bom poslanca izmed njihovih bratov, kakor si ti, in Svoje besede bom položil v njegova usta, da jim bo govoril vse, kar mu bom zapovedal.«
Allah je poslal poslanca Muhammada ﷺ z vodstvom in vero resnice. Allah je pričal, da je na resnici in da ga je poslal kot tistega, ki z Njegovim dovoljenjem poziva k Njemu. Vzvišeni Allah pravi: »Vendar Allah priča s tem, kar ti je razodel. Razodel ga je (Kur’an) z njegovim znanjem in angeli pričajo. Dovolj pa je to, da je Allah priča.« (Kur'an, 4:166) In Vzvišeni pravi: »On je Ta, ki je Svojega poslanca poslal z vodstvom in vero resnice, da bi jo naredil prevladujočo nad vsemi verami; in Allah zadostuje kot Priča.« (Kur'an, 48:28) Allah ga je poslal z vodstvom in vero resnice, da bi ljudi popeljal iz tem poganstva, nevere in nevednosti v luč tevhida - čistega monoteizma in vere. Dokaz za to so besede Vzvišenega: »...Od Allaha je k vam že prišla svetloba in jasna Knjiga, s katero Allah usmerja h potom miru tiste, ki iščejo Njegovo zadovoljstvo, jih vodi iz tem v svetlobo z Njegovim dovoljenjem in jih usmerja na Pravo pot.« (Kur'an, 5:15-16) In Vzvišeni Allah pravi: »Elif, lam, ra. To je Knjiga, ki smo ti jo spustili (razodeli), da bi popeljal ljudi po volji njihovega Gospodarja iz tema na svetlobo, na pot Vsemogočnega, nadvse Hvaljenega.« (Kur'an, 14:1)
26. Šeriat islama (islamski verozakon), ki ga je prinesel Poslanec Muhammed ﷺ, je pečat božanskih sporočil in verozakonov. Je zakon popolnosti, v katerem je dobrobit za vero ljudi in njihovo posvetno življenje. Predvsem varuje vero ljudi, njihova življenja, njihovo premoženje, njihov razum in njihovo potomstvo. Ta verozakon razveljavlja vse prejšnje verozakone, kakor so prejšnji verozakoni razveljavljali drug drugega.
Šeriat islama, ki ga je prinesel poslanec Muhammed ﷺ, je pečat božanskih sporočil in verozakonov. S tem sporočilom je Allah izpopolnil vero in dopolnil Svojo milost nad ljudmi z poslanstvom poslanca Muhammeda ﷺ. Vzvišeni Allah pravi: »...Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera...« (Kur'an, 5:3)
Šeriat islama je verozakon popolnosti, v katerem je dobrobit za vero ljudi in njihovo posvetno življenje, saj združuje vse, kar je bilo dobrega v prejšnjih zakonih, ter jih dopolnjuje in izpopolnjuje. Vzvišeni Allah pravi: »Zares ta Kuran usmerja na najpravilnejšo pot in prinaša blagovest pravim vernikom – tistim, ki delajo dobra dela – da jim pripada velika nagrada.« (Kur'an, 17:9) Šeriat islama je z ljudi odpravil bremena in okove, ki so obstajali pri prejšnjih narodih. Vzvišeni Allah pravi: »Tistim, ki sledijo poslancu, nepismenemu glasniku vere, katerega najdejo vpisanega pri njih v Tori in Evangeliju; zapoveduje jim, naj delajo dobro in jih odvrača od zla; dovoljuje jim vse, kar je dobro in jim prepoveduje vse, kar je slabo; razbremenil jih bo težkih bremen in okov, ki so jih pestili. Tisti pa, ki so vanj verjeli, mu izkazovali spoštovanje, mu pomagali in sledili svetlobi, ki je bila spuščena z njim, bodo odrešeni.”« (Kur'an, 7:157)
Šeriat islama razveljavlja vse prejšnje verozakone. Vzvišeni Allah pravi: »Razodeli smo ti Knjigo (o, Muhammed) z resnico, potrjujoč resničnost tistega, kar je bilo pred njo od knjig, in da bedi nad njimi. Zato razsojaj med njimi po tem, kar je objavil Allah, in ne sledi njihovim strastem namesto tistega, kar ti je prišlo od Resnice. Vsakemu izmed vas smo predpisali zakon in jasno pot. Če bi Allah hotel, bi vas vse ustvaril od ene vere, toda hoče, da vas skuša, s tem, kar vam je dal. Zatorej hitite z dobrimi deli. Vsi se boste vrnili k Allahu in On vas bo obvestil o tem, v čemer ste se razhajali.« (Kur'an, 5:48) Plemeniti Kur'an, ki vsebuje ta zakon, je prišel kot potrditev tistega, kar je bilo pred njim od božanskih knjig; nad njimi je tudi sodnik in jih razveljavlja.
27. Vzvišeni Allah ne sprejema nobene vere razen islama, ki ga je prinesel poslanec Muhammed ﷺ. Kdor si za vero izbere kaj drugega kot islam, to od njega ne bo sprejeto.
Vzvišeni Allah po poslanstvu Muhammeda ﷺ ne sprejema nobene vere razen islama, ki ga je prinesel poslanec Muhammed ﷺ. In kdor si za vero izbere kaj drugega kot islam, to od njega nikoli ne bo sprejeto. Vzvišeni Allah pravi: »In kdor prevzame drugo vero kot islam, nikoli ne bo sprejeta in na onstranstvu bo eden od pogubljenih.« (Kur'an, 3:85) In Vzvišeni Allah pravi: »Resnično je prava vera pri Allahu Islam. In niso se razšli tisti, katerim je bila dana Knjiga, zaradi njihove medsebojne nepravičnosti, razen za tem, ko je k njim že prišlo znanje. In kdor zanika Allahove ajete, z njim Allah zares hitro obračuna.« (Kur'an, 3:19) Ta islam je vera Ibrahima (Abrahama), Allahovega pristnega prijatelja, mir z njim. Vzvišeni Allah pravi: »Abrahamovo vero zavrača le tisti, ki sam sebe zaničuje! Posebej smo ga (Abrahama) že izbrali na tem svetu in tudi v onostranstvu bo med krepostnimi.« (Kur'an, 2:130) In Vzvišeni Allah pravi: »In kdo je boljše vere od tistega, ki se usmeri k Allahu in je dobrodelnik ter sledi vero Abrahama, pravovernega? In Allah je Abrahama vzel za pristnega prijatelja.« (Kur'an, 4:125) In Vzvišeni Allah je zapovedal poslancu Muhammedu ﷺ, naj reče: »Reci: “Resnično me je moj Gospodar usmeril na Pravo pot, k veri pokončnosti, veri Abrahama, pravovernega, ki ni bil od malikovalcev.« (Kur'an, 6:161)
28. Plemeniti Kur'an je knjiga, ki jo je Allah razodel Poslancu Muhammedu ﷺ. To je govor Allaha, Gospodarja svetov. Allah je z njim izzval ljudi in džine, naj prinesejo nekaj podobnega njemu ali vsaj eno suro, podobno njemu, in ta izziv traja do danes. Plemeniti Kur'an odgovarja na mnoga pomembna vprašanja, ki begajo milijone ljudi. Plemeniti Kur'an je ohranjen do danes v arabskem jeziku, v katerem je bil razodet; iz njega ni bila odvzeta niti ena črka. Natisnjen je in razširjen med ljudmi. Je veličastna in čudežna knjiga, vredna branja, ali vsaj branja prevoda njegovih pomenov. Prav tako je ohranjen Sunnet poslanca Muhammeda ﷺ, njegove nauke in njegovo življenjepisje pa so prenašali zanesljivi prenašalci po verigi pripovedovalcev. Zapisan je v arabskem jeziku, ki ga je govoril Poslanec Muhammed ﷺ, in preveden v številne jezike. Plemeniti Kur'an in Sunnet Poslanca Muhammeda ﷺ sta edini vir islamskih predpisov in verozakona. Islam se ne jemlje iz ravnanja posameznikov, ki se mu pripisujejo, temveč iz božanskega razodetja: Plemenitega Kur'ana in Sunneta poslanca.
Plemeniti Kur'an je knjiga, ki jo je Allah razodel Poslancu Muhammedu ﷺ v arabskem jeziku. To je govor Gospodarja svetov. Vzvišeni Allah pravi: »In on (Kur’an) je resnično razodetje Gospodarja vseh svetov. Zaupanja vreden Duh (angel Gabrijel) ga spušča (razodeva) v tvoje srce, da bi bil eden od svarilcev – v jasnem arabskem jeziku.« (Kur'an, 26: 192–195) In Vzvišeni Allah pravi: »Ti zares prejemaš Kuran od Modrega, Vsevednega.« (Kur'an, 27:6) Kur'an je razodetje od Allaha in potrditev tistega, kar je bilo pred njim od božanskih knjig. Vzvišeni Allah pravi: »Nemogoče, da bi nekdo razen Allaha naredil ta Kur’an – je celó potrditev vsega, kar je bilo pred njim in podrobna pojasnitev Knjige, nobenega dvoma ni vanj, saj je od Gospodarja vseh svetov.« (Kur'an, 10:37) Veličastni Kur'an razsodi v večini vprašanj, o katerih so se Judje in kristjani razhajali v svoji veri. Vzvišeni Allah pravi: »Resnično ta Kur’an Izraelovim sinovom navaja resnične zgodbe o večini tega, o čemer se razhajajo.« (Kur'an, 27:76) Veličastni Kur'an vsebuje dokaze in jasna znamenja, s katerimi je vzpostavljen dokaz proti vsem ljudem glede spoznanja resnic, povezanih z Vzvišenim Allahom, Njegovo vero in Njegovim povračilom. Vzvišeni Allah pravi: »In Mi smo že v tem Kur’anu ljudem navedli vsakovrstne primere, da bi se lahko opomnili.« (Kur'an, 39:27) In Vzvišeni pravi: »...In spuščali (razodevali) smo ti Knjigo, kot pojasnitev za vsako stvar, Pravo usmeritev, milost ter radostno vest za muslimane.« (Kur'an, 16:89)
Plemeniti Kur'an odgovarja na mnoga pomembna vprašanja, ki begajo milijone ljudi. Pojasnjuje, kako je Allah ustvaril nebesa in zemljo. Vzvišeni Allah pravi: »Mar neverniki ne vedo, da so bila nebesa in Zemlja ena celota, pa smo ju ločili in vse, kar je živo smo naredili iz vode? Mar ne bodo verovali?« (Kur'an, 21:30) In kako je Allah ustvaril človeka. Vzvišeni Allah pravi: »O, ljudje! Če ste v dvomu glede ponovnega oživljenja, Mi smo vas zares ustvarili iz zemlje, nato iz kaplje semena, nato iz aleke (krvnega strdka), nato iz mudge (zarodka v fazi, ko je podoben prežvečeni stvari), ustvarjene ali pa ne še docela ustvarjene, da bi vam pojasnili. In storimo, da v maternicah ostanete do določenega roka, dokler Mi hočemo. Potem storimo, da se rodite kot otroci, in nato, da dosežete zrelost. Nekateri med vami umrejo, nekateri pa živijo naprej v najslabšem življenjskem obdobju, tako da nič ne vedo zatem, ko so že imeli znanje. In vidiš zemljo, kako miruje. Ko pa nanjo spustimo vodo, vztrepeta in nabrekne in iz nje vzklije od vsakega para nekaj radostno lepega.« (Kur'an, 22:5) Pojasnjuje tudi, kakšen je njegov končni izid in kakšno je plačilo dobrodelnega in grešnika po tem življenju. Dokazi o tej zadevi so bili že omenjeni v odstavku št. (20). Prav tako pojasnjuje, ali je ta obstoj nastal po naključju ali pa je ustvarjen z vzvišenim namenom. Vzvišeni Allah pravi: »Mar niso pogledali v kraljestvo nebes in Zemlje ter v vse, kar je Allah ustvaril, in (dojeli) da se je morda približal njihov skrajni rok? V kateri govor bodo torej verjeli po tem?« (Kur'an, 7:185) In Vzvišeni pravi: »Mar mislite, da smo vas ustvarili kar tako, brez kakršnega koli namena, in da ne boste vrnjeni k Nam?« (Kur'an, 23:115)
Veličastni Kur'an je ohranjen do danes v jeziku, v katerem je bil razodet. Vzvišeni Allah pravi: »Mi smo resnično spuščali Opomin (Kur’an) in Mi ga bomo zares varovali (pred izkrivljanjem).« (Kur'an, 15:9) Iz njega ni bila odvzeta niti ena črka in nemogoče je, da bi se v njem pojavilo protislovje, pomanjkljivost ali sprememba. Vzvišeni Allah pravi: »Pa zakaj se ne poglobijo v Kur’an? Če bi bil od nekoga drugega in ne od Allaha, bi v njem zagotovo našli številna protislovja.« (Kur'an, 4:82) Natisnjen je in razširjen med ljudmi. Je velika in čudežna knjiga, vredna branja, poslušanja ali branja prevoda njenih pomenov. Prav tako so Sunnet poslanca Muhammeda ﷺ, njegovi nauki in njegov življenjepis ohranjeni in prenašani po verigi zanesljivih prenašalcev. Zapisani so v arabskem jeziku, ki ga je govoril poslanec Muhammed ﷺ, in prevedeni v številne jezike. Plemeniti Kur'an in Sunnet poslanca Muhammeda ﷺ sta edini vir pravil in predpisov islama. Islam se ne jemlje iz ravnanja posameznikov, ki se mu pripisujejo, temveč iz nezmotljivega božanskega razodetja: Plemenitega Kur'ana in Sunneta. Vzvišeni Allah pravi o Kur'anu: »Tisti, ki ne verujejo v Opomin (Kur'an), zatem ko je prišel do njih, (bodo pogubljeni)…In zares, to je mogočna Knjiga. Neresnica je ne more zadeti ne od spredaj, ne od zadaj. To je razodetje od Modrega in Hvaljenega.« (Kur'an, 41:41-42) In Vzvišeni Allah prav tako pravi, da je Sunnet poslanca razodetje od Njega: »Kar vam poslanec da, to vzemite; in česar vam prepove, se tega vzdržite. Bojte se Allaha – resnično Allah strogo kaznuje.« (Kur'an, 59:7)
29. Islam zapoveduje dobroto do staršev, tudi če nista muslimana, ter priporoča lepo ravnanje z otroki.
Islam zapoveduje dobroto do staršev. Vzvišeni Allah pravi: »In tvoj Gospodar je določil, da ne častite nikogar drugega kot le Njega, in da nadvse lepo ravnate s starši. Če eden od njiju ali oba pri tebi dosežeta starost, jima ne reči niti “Uf.” in ju ne grajaj, temveč spoštljivo govori z njima.« (Kur'an, 17:23) In Vzvišeni pravi: »In človeku smo priporočili (lep odnos) do svojih staršev. Njegova mati ga nosi in med nosečnostjo je šibka, po dveh letih pa ga odstavi. Zahvaljuj se Meni in svojim staršem; k Meni je končni povratek.« (Kur'an, 31:14) Vzvišeni Allah pravi: »Človeku smo zapovedali, naj bo dober do svojih staršev. Njegova mati ga je nosila s težavo in ga s težavo rodila, njegova nosečnost in odstavljanje pa trajata trideset mesecev. Ko doseže svojo polno zrelost in dopolni štirideset let, reče: ‘Gospodar moj, navdihni me, da bom hvaležen za Tvojo milost, s katero si obdaril mene in moja starša, in da bom delal dobra dela, s katerimi boš zadovoljen. In popravi zame moje potomce. Resnično se k Tebi kesam in sem med muslimani.’« (Kur'an, 46:15) Od Ebu Hurejre, naj bo Allah zadovoljen z njim, se prenaša, da je neki mož prišel k Allahovemu poslancu ﷺ in rekel: »O Allahov poslanec, kdo od ljudi ima največjo pravico do moje lepe družbe in dobrega ravnanja?« Rekel je: »Tvoja mati.« Rekel je: »In potem kdo?« Rekel je: »Potem tvoja mati.« Rekel je: »In potem kdo?« Rekel je: »Potem tvoja mati.« Rekel je: »In potem kdo?« Rekel je: »Potem tvoj oče.« (Muslimova Zbirka Hadisov.)
Ta zapoved o dobrem ravnanju s starši velja ne glede na to, ali sta muslimana ali nemuslimana. Od Esme bint Ebi Bekr, naj bo Allah zadovoljen z njo, se prenaša, da je rekla: »Moja mati je prišla k meni v času mirovnega sporazuma, ki so ga Kurejšiji sklenili z Allahovim poslancem ﷺ, in bila je mnogobožka. Zato sem vprašala Allahovega poslanca ﷺ in rekla: ”Moja mati je prišla k meni in želi mojo pomoč. Ali naj ohranjam stike z njo?“ Rekel je: ”Da, ohranjaj stike s svojo materjo.“« (Buharijeva zbirka hadisov.) Še več, tudi če si starša prizadevata, da bi otrok zapustil islam in zapadel v nevero, mu islam – v takšnem primeru – zapoveduje, naj ju ne uboga v tem, temveč naj ostane veren v Allaha, do njiju pa naj bo dober in z njima ravna na lep način. Vzvišeni Allah pravi: »Toda če bi te silila, da bi si poleg Mene vzel za boga katerokoli drugo božanstvo o katerem nimaš nobenega znanja, ju ne ubogaj, imej pa z njima lep odnos na tem svetu ter sledi poti tistih, ki so se vračali k Meni s kesanjem. Nato se boste vrnili k Meni in jaz vas bom obvestil o tem, kar ste počeli.« (Kur'an, 31:15)
Islam prav tako muslimanu ne prepoveduje, da je dober do svojih sorodnikov mnogobožcev ali do drugih ljudi, ki niso muslimani, če se ne bojujejo proti njemu. Vzvišeni Allah pravi: »Allah vam ne prepoveduje, da ste dobri in pravični do tistih, ki se niso bojevali proti vam zaradi vere in vas niso izgnali iz vaših domov. Resnično Allah ljubi pravične.« (Kur'an, 60:8)
Islam prav tako zapoveduje skrb za otroke. Največje, kar islam zapoveduje staršem glede njihovih otrok, je, da jih naučijo pravic njihovega Gospodarja do njih, kakor je Allahov poslanec ﷺ rekel svojemu bratrancu Abdullahu ibn Abbasu, naj bo Allah zadovoljen z njima: »O deček, ali naj te naučim nekaj besed, s katerimi ti bo Allah koristil?« Rekel sem: »Seveda.« Nato je dejal: »Varuj Allaha, pa bo On varoval tebe. Varuj Allaha, pa Ga boš našel pred seboj. Spoznavaj Ga v času blagostanja, pa te bo On spoznal v času stiske. Kadar prosiš, prosi Allaha, in kadar iščeš pomoč, jo išči pri Allahu.« (Zabeležil ga je imam Ahmed v Musnedu, 4/287.)
Allah je staršem zapovedal tudi, naj svoje otroke učijo tega, kar jim koristi v zadevah njihove vere in njihovega posvetnega življenja. Vzvišeni Allah pravi: »O vi, ki verujete, obvarujte sebe in svoje družine pred Ognjem, katerega gorivo bodo ljudje in kamenje. Nad njim so angeli, strogi in silni, ki se ne upirajo Allahu v tem, kar jim zapove, temveč izvršujejo, kar jim je ukazano.« (Kur'an, 66:6) Od Alije, naj bo Allah zadovoljen z njim, glede besed Vzvišenega Allaha: »Obvarujte sebe in svoje družine pred Ognjem.« se prenaša, da je rekel: »Vzgojite jih in poučite jih.« Allahov poslanec ﷺ je prav tako zapovedal očetu, naj svojega otroka uči molitve, da bi bil vzgojen v njej, in je dejal: »Zapovedujte svojim otrokom molitev, ko dopolnijo sedem let.« (Zabeležil ga je Ebu Davud.) Allahov poslanec ﷺ je prav tako rekel: »Vsak izmed vas je pastir in vsak izmed vas je odgovoren za svojo čredo. Voditelj je pastir in je odgovoren za svojo čredo. Moški je pastir v svoji družini in je odgovoren za svojo čredo. Ženska je pastirica v hiši svojega moža in je odgovorna za svojo čredo. Služabnik je pastir nad premoženjem svojega gospodarja in je odgovoren za svojo čredo. Vsak izmed vas je pastir in vsak je odgovoren za svojo čredo.« (Sahih Ibn Hibban, št. 4490.)
Islam je očetu zapovedal tudi, naj skrbi za preživljanje svojih otrok in svoje družine. Nekaj o tem je bilo že omenjeno v odstavku št. (18). Poslanec ﷺ je pojasnil tudi vrednost preživljanja družine in dejal: »Najboljši dinar, ki ga človek porabi, je dinar, ki ga porabi za svojo družino; dinar, ki ga porabi za svojo jahalno žival na Allahovi poti; in dinar, ki ga porabi za svoje družabnike na Allahovi poti.« Ebu Kilaba je dejal: »Začel je z družino.« Nato je Ebu Kilaba dodal: »In kdo ima večjo nagrado kakor človek, ki skrbi za svoje majhne otroke, jih s tem ohranja častne, ali pa jim Allah po njem koristi in jih preskrbi.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 994.)
30. Islam zapoveduje pravičnost v besedah in dejanjih, tudi do sovražnikov.
Vzvišeni Allah je opisan z lastnostjo pravičnosti in pravičnega ravnanja v Svojih dejanjih ter v Svojem upravljanju med Svojimi sužnji. On je na pravi poti v tem, kar zapoveduje in prepoveduje, ter v tem, kar ustvarja in določa. Vzvišeni Allah pravi: »Allah priča, da ni nobenega boga razen Njega, prav tako pričajo angeli in tisti, ki imajo znanje – On vedno ravna pravično. Ni nobenega boga razen Njega, Najbolj plemenitega, Najmodrejšega.« (Kur'an, 3:18) Allah zapoveduje pravičnost. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Moj Gospodar je zapovedal, da pravično ravnam...”« (Kur'an, 7:29) Vsi poslanci in glasniki vere, mir z njimi, so prinesli pravičnost. Vzvišeni Allah pravi: »Resnično smo poslali Svoje poslance z jasnimi dokazi in z njimi razodeli Knjigo in tehtnico, da bi ljudje vzpostavljali pravičnost.« (Kur’an, 57:25) Tehtnica pomeni pravičnost v besedah in dejanjih.
Islam zapoveduje pravičnost v besedah in dejanjih tudi do sovražnikov. Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Stalno ravnajte pravično, pričajte zaradi Allaha, čeprav v škodo samim sebi, staršem ali sorodnikom; naj je nekdo bogat ali reven – Allah je boljši Zaščitnik obema. Zato da bi pravično postopali, ne sledite strastem. In če popačite ali zavrnete (pričanje) – Allah zares ve za vse, kar počnete.« (Kur'an, 4:135) In Vzvišeni Allah pravi: »...Naj vas sovraštvo do neke skupine ljudi, ki vas je odvrnila od El-Mesdžidul-Harama, ne prisili k temu, da bi vi napadli. In pomagajte drug drugemu v birru in bogaboječnosti in ne pomagajte drug drugemu v grehu in napadanju. In pazite se Allaha. Allah zares ostro kaznuje.« (Kur'an, 5:2) Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Bodite vztrajni glede resnice zaradi Allaha, pričajte po pravici in naj vas sovraštvo do nekega naroda ne zanese, da ne bi bili pravični. Bodite pravični, to je bližje bogaboječnosti...« (Kur'an, 5:8) Ali v današnjih zakonih narodov ali v verah ljudi najdete takšno zapoved, da se pričuje resnica in govori resnica, četudi proti samemu sebi, staršem ali sorodnikom, ter da se ravna pravično tako do sovražnika kakor do prijatelja?
Poslanec ﷺ je zapovedal tudi pravičnost med otroki. Od Amirja se prenaša, da je slišal Numana ibn Beširja, naj bo Allah zadovoljen z njima, ko je na minberju govoril: »Moj oče mi je dal darilo, nato pa je Amra bint Revaha rekla: ”Ne bom zadovoljna, dokler za pričo ne pokličeš Allahovega poslanca ﷺ.“ Zato je moj oče prišel k Allahovemu poslancu ﷺ in rekel: ”Svojemu sinu, ki ga imam z Amro bint Revaha, sem dal darilo, ona pa mi je naročila, naj tebe, o Allahov poslanec, pokličem za pričo.“ Poslanec ﷺ je vprašal: ”Ali si tudi drugim svojim otrokom dal enako?“ Odgovoril je: ”Ne.“ Nato je Poslanec ﷺ rekel: ”Bojte se Allaha in bodite pravični do svojih otrok!“ Nato se je vrnil in darilo vzel nazaj.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 2587.)
Red med ljudmi in med državami se lahko vzpostavi samo s pravičnostjo. Le s pravičnostjo so ljudje varni glede svoje vere, svojih življenj, potomcev, časti, premoženja in domovine. Zato je Allahov poslanec ﷺ, ko so neverniki v Mekki pritiskali na muslimane, ukazal muslimanom, naj se preselijo v Abesinijo. To je utemeljil z besedami, da je tam kralj, ki je pravičen in pri katerem nihče ni zatiran.
31. Islam zapoveduje dobroto do vseh ljudi in poziva k plemeniti morali ter dobrim dejanjem.
Islam zapoveduje dobroto do vseh ljudi. Vzvišeni Allah pravi: »Resnično Allah zapoveduje pravičnost, dobrodelnost, obiskovanje in pomoč sorodnikom, prepoveduje pa razvrat, zlo in zatiranje. Svetuje vam, da bi se lahko opomnili.« (Kur'an, 16:90) In Vzvišeni pravi: »Tiste, ki delijo od svojega imetja v blaginji in v stiski, brzdajo jezo in odpuščajo ljudem, Allah ljubi dobrodelnike.« (Kur'an, 3:134) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Resnično je Allah predpisal dobroto v vsem. Kadar torej ubijate, ubijte na najboljši način, in kadar koljete, koljite na najboljši način. Naj vsak izmed vas nabrusi svoj nož in naj svoji živali olajša.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 1955.)
Islam poziva k plemeniti morali in dobrimi dejanji. Vzvišeni Allah je v prejšnjih Knjigah tako opisal poslanca Muhammeda ﷺ: »Tistim, ki sledijo poslancu, nepismenemu glasniku vere, katerega najdejo vpisanega pri njih v Tori in Evangeliju; zapoveduje jim, naj delajo dobro in jih odvrača od zla; dovoljuje jim vse, kar je dobro in jim prepoveduje vse, kar je slabo; razbremenil jih bo težkih bremen in okov, ki so jih pestili. Tisti pa, ki so vanj verjeli, mu izkazovali spoštovanje, mu pomagali in sledili svetlobi, ki je bila spuščena z njim, bodo odrešeni.”« (Kur'an, 7:157) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »O Aiša, resnično je Allah Blag in ljubi blagost. Za blagost daje tisto, česar ne daje za grobost niti za karkoli drugega.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2593.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Resnično vam je Allah prepovedal: neposlušnost do mater, pokopavanje živih hčera ter zadrževanje tega, kar bi morali dati, in zahtevanje tega, do česar nimate pravice. Prav tako vam ne odobrava praznega govorjenja, pretiranega spraševanja in zapravljanja premoženja.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 2408.) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Ne boste vstopili v Džennet (Raj), dokler ne boste verovali, in ne boste resnično verovali, dokler se ne boste med seboj ljubili. Ali naj vam pokažem nekaj, zaradi česar se boste med seboj vzljubili, če ga boste storili? Širite selam med seboj.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 54.)
32. Islam zapoveduje plemenite moralne vrline, kot so resnicoljubnost, izpolnjevanje zaupanja, čistost, sramežljivost, pogum, radodarnost, pomoč potrebnim, pomoč tistemu, ki je v stiski, hranjenje lačnih, lepo ravnanje s sosedi, ohranjanje sorodstvenih vezi in blagost do živali.
Islam zapoveduje plemenite moralne vrline. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Poslan sem bil le zato, da izpopolnim plemenite moralne vrline.« (Sahih El-Edeb El-Mufred, št. 207.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Resnično so mi med vami najljubši in mi bodo na Sodnem dnevu najbližje tisti, ki imajo najlepšo moralo. In resnično so mi med vami najbolj osovraženi in mi bodo na Sodnem dnevu najbolj oddaljeni blebetači, bahavci in naduti.« Rekli so: »Vemo, kdo so blebetači in bahavci, kdo pa so naduti?« Odgovoril je: »Ošabneži.« (Es-silsiletu Es-sahiha, št. 791.) Od Abdullaha ibn Amra, naj bo Allah zadovoljen z njima, se prenaša, da je rekel: »Poslanec ﷺ ni bil nespodoben niti grob v govoru. Pogosto je govoril: ‘Najboljši med vami so tisti z najlepšo moralo.’« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 3559.) Obstaja še mnogo drugih ajetov in hadisov, ki kažejo, da islam na splošno spodbuja plemenito moralo in dobra dejanja.
Med tem, kar zapoveduje islam, je tudi resnicoljubnost. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Držite se resnicoljubnosti, kajti resnicoljubnost vodi k dobroti, dobrota pa vodi v Džennet (Raj). Človek vztrajno govori resnico in si prizadeva za resnicoljubnost, dokler ni pri Allahu zapisan kot resnicoljubnež.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2607.)
Med tem, kar zapoveduje islam, je tudi izpolnjevanje emaneta (zaupanja). Vzvišeni Allah pravi: »Allah vam zapoveduje, da daste emanete tistim, ki jim ti emaneti pripadajo...« (Kur'an, 4:58)
Med tem, kar zapoveduje islam, je tudi čednost. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Trije so, ki jim je Allah zagotovil pomoč...« med njimi je spomnil tudi tistega, ki se poroči z namenom, da ohrani čednost. (Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 1655.) Med dovami Allahovega poslanca ﷺ je bila tudi ta: »O Allah, prosim Te za vodstvo, bogaboječnost, čednost in neodvisnost od ljudi.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2721.)
Med tem, kar zapoveduje islam, je tudi sramežljivost. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Sramežljivost prinaša le dobro.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6117.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Vsaka vera ima svojo nrav, nrav islama pa je sramežljivost.« (Zabeleženo v Bejhekijevi Zbirki Hadisov, 6/2619.)
Med tem, kar zapoveduje islam, je tudi pogum. Od Enesa, naj bo Allah zadovoljen z njim, se prenaša, da je rekel: »Allahov poslanec ﷺ je bil najlepši med ljudmi, najpogumnejši med ljudmi in najradodarnejši med ljudmi. Nekoč je prebivalce Medine zajel strah, Poslanec ﷺ pa jih je na konju prehitel.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 2820.) Allahov poslanec ﷺ se je zatekal k Allahu pred strahopetnostjo in je govoril: »O Allah, zatekam se k Tebi pred strahopetnostjo.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6374.)
Med tem, kar zapoveduje islam, sta tudi darežljivost in radodarnost. Vzvišeni Allah pravi: »Primer tistih, ki dajejo svoja premoženja na Allahovi poti, je podoben primeru zrna, iz katerega vznikne sedem klasov, v vsakem klasu pa je sto zrn. Allah pa večkratno daje, komur hoče. In Allah je Vseobsežen, Vseveden!« (Kur'an, 2:261) Značaj Allahovega poslanca ﷺ je bila radodarnost. Od Ibn Abbasa, naj bo Allah zadovoljen z njima, se prenaša, da je rekel: »Allahov poslanec ﷺ je bil najbolj radodaren med ljudmi, njegova radodarnost pa je bila največja v mesecu ramadanu, ko ga je srečeval Džibril. Džibril ga je srečeval vsako noč v ramadanu do konca meseca, Poslanec ﷺ pa mu je ponavljal Kur'an. Ko ga je srečal Džibril, je bil v dobroti radodarnejši od vetra, ki prinaša dež.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 1902.)
Med tem, kar zapoveduje islam, so tudi pomoč potrebnim, pomoč ljudem v stiski, hranjenje lačnih, lepo ravnanje s sosedi, ohranjanje sorodstvenih vezi in blagost do živali. Od Abdullaha ibn Amra, naj bo Allah zadovoljen z njima, se prenaša, da je neki človek vprašal Allahovega poslanca ﷺ: »Kaj je v islamu najboljše?« Odgovoril je: »Da hraniš lačne in pozdravljaš s selamom tiste, ki jih poznaš, in tiste, ki jih ne poznaš.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 12.) Allahov poslanec ﷺ je prav tako rekel: »Neki človek je hodil po poti in ga je mučila huda žeja. Našel je vodnjak, se spustil vanj, se napil in nato prišel ven. Tedaj je zagledal psa, ki je od žeje sopel in lizal vlažno zemljo. Človek je rekel: ‘Ta pes je doživel enako žejo, kakršna je mučila mene.’ Zato se je vrnil v vodnjak, napolnil svoj čevelj z vodo, ga držal v ustih in napojil psa. Allah mu je bil za to hvaležen in mu je odpustil.« Rekli so: »O Allahov poslanec ﷺ, ali imamo tudi pri skrbi za živali nagrado?« Odgovoril je: »Da, za vsako živo bitje je nagrada.« (Ibn Hibbanova zbirka hadisov, št. 544.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Tisti, ki skrbi za vdovo in reveža, je kakor tisti, ki se bori na Allahovi poti, ali kakor tisti, ki ponoči moli in se podnevi posti.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 5353.)
Islam poudarja pravice sorodnikov in zapoveduje ohranjanje sorodstvenih vezi. Vzvišeni Allah pravi: »Glasnik vere ima večjo pravico do vernikov, kakor jo imajo oni do sebe, njegove žene pa so kot njihove matere. Sorodniki imajo, po Allahovi Knjigi, večje pravice med seboj kot drugi verniki in priseljenci; s tem, da lahko storite kaj dobrega svojim prijateljem. To je bilo že zapisano v Knjigi (El Levhul mahfuz).« (Kur'an, 33:6) Posvaril je tudi pred prekinjanjem sorodstvenih vezi in to dejanje povezal s širjenjem pokvarjenosti na Zemlji. Vzvišeni Allah pravi: »Ali ni pričakovati, da boste – če se odvrnete – širili pokvarjenost po zemlji in prekinjali sorodstvene vezi? »Takšne je Allah preklel, zato jih je oglušil in oslepil njihove poglede.« (Kur'an, 47: 22–23) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »V Džennet ne bo vstopil tisti, ki prekinja sorodstvene vezi.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2556.) Sorodniki, s katerimi je obvezno ohranjati vezi, so: starša, bratje in sestre, strici in tete po očetovi strani ter strici in tete po materini strani.
Islam poudarja tudi pravico soseda, četudi je nemusliman. Vzvišeni Allah pravi: »Častite Allaha in ne jemljite za boga ničesar poleg Njega. S starši ravnajte lepo ter s sorodniki, sirotami, revnimi, s sosedom – sorodnikom, z bližnjim sosedom, prijateljem ob strani, popotnikom in s tistimi, ki so v vaši lasti. Resnično Allah ne mara tistega, ki je domišljav, bahaški.« (Kur'an, 4:36) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Džibril mi je nenehno priporočal dobroto do soseda, dokler nisem pomislil, da ga bo določil za dediča.« (Sahih Ebu Davud, št. 5152.)
33. Islam dovoljuje dobre in čiste stvari v hrani in pijači, zapoveduje čistost srca, telesa in doma ter dovoljuje poroko. S tem so bili poslanci, mir z njimi, poslani, saj pozivajo k vsemu, kar je dobro in čisto.
Islam dovoljuje dobre in čiste stvari v hrani in pijači. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »O ljudje, resnično je Allah Dober in sprejema le dobro. In resnično je Allah vernikom zapovedal to, kar je zapovedal tudi poslancem. Vzvišeni Allah pravi: ”O, poslanci! Jejte dobre, dovoljene stvari in delajte dobra dela, saj Jaz zares vem vse, kar počnete.“ In Vzvišeni Allah pravi: ”O vi, ki verujete, jejte okusne stvari, s katerimi smo vas oskrbeli, in bodite hvaležni Allahu, če resnično častite Njega.“ Nato je omenil človeka, ki dolgo potuje, razmršen in prašen, dviguje roke proti nebu in govori: ”O moj Gospodar, o moj Gospodar!“ Toda njegova hrana je prepovedana, njegova pijača je prepovedana, njegova obleka je prepovedana in hranjen je bil s prepovedanim. Kako naj bo torej njegova prošnja uslišana?!« (Muslimova zbirka hadisov, št. 1015.) Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Kdo je prepovedal Allahove okrase, ki jih je dal Svojim sužnjem, in dobrote iz oskrbe?!” Reci: “To pripada tistim, ki verujejo, na tem svetu in pa izključno njim ob Dnevu vstajenja.” Tako podrobno pojasnjujemo ajete ljudem, ki vedo.« (Kur'an, 7:32)
Islam zapoveduje čistost srca, telesa in doma, zato je dovolil tudi poroko. S tem so bili poslani poslanci in glasniki vere, mir z njimi, saj pozivajo k vsemu, kar je dobro in čisto. Vzvišeni Allah pravi: »In Allah je od vas samih ustvaril soproge in od vaših zakoncev sinove ter vnuke, in vas oskrbel z dobrimi stvarmi. Mar neresnicam verjamejo in Allahove blagre zanikajo?« (Kur'an, 16:72) In Vzvišeni Allah pravi: »In svoja oblačila očisti; in malikovanja (ar-rudžz) se izogibaj.« (Kur'an, 74:4–5) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »V Džennet (Raj) ne bo vstopil tisti, ki ima v svojem srcu za drobec ošabnosti.« Neki človek je rekel: »Človek ima rad, da so njegova oblačila lepa in njegova obutev lepa.« Poslanec ﷺ je odgovoril: »Resnično je Allah Lep in ljubi lepoto. Ošabnost pa je zavračanje resnice in zaničevanje ljudi.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 91.)
34. Islam prepoveduje temeljne grehe, kot so pripisovanje družbenika Allahu (širk), nevera, čaščenje malikov, govor o Allahu brez znanja, ubijanje otrok, ubijanje nedolžne duše, povzročanje pokvarjenosti na Zemlji, čarovništvo, javne in skrite nečednosti, prešuštvo in sodomija. Prepoveduje tudi oderuštvo, uživanje mesa poginule živali in živali, zaklanih za malike ali idole, prepoveduje svinjsko meso ter vse nečiste in pokvarjene stvari. Prav tako prepoveduje uživanje premoženja sirote, goljufanje pri meri in teži ter prekinjanje sorodstvenih vezi. Vsi poslanci, mir z njimi, so soglasni glede prepovedi teh stvari.
Islam je prepovedal temeljne grehe, kot so širk, nevera, čaščenje malikov, govor o Allahu brez znanja in ubijanje otrok. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Pridite, recitiral bom, kar vam je vaš Gospodar prepovedal: da ničesar in nikogar ne enačite z Njim, da s starši ravnate lepo in da ne ubijate svojih otrok zaradi revščine; Mi oskrbujemo vas in njih. In ne približujte se razvratu, ne očitnemu ne prikritemu. In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal (ubiti), razen ko tako zahteva pravica. To vam zapoveduje, da bi lahko dojeli. In ne približujte se premoženju sirot, razen z najboljšim namenom, dokler (sirota) ne doseže zrelosti. In bodite pravični pri merjenju in tehtanju. Ne zadolžujemo nobene osebe preko njenih zmožnosti. In ko govorite, bodite pravični, četudi gre za sorodnika. In izpolnjujte Allahovo zavezo. To vam zapoveduje, da bi se lahko spomnili.« (Kur'an, 6:151-152) In Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “Moj Gospodar je prepovedal le razvrat, tako javni kot tajni, greh, nepravično napadanje, enačenje drugih z Allahom v tem, za kar On ni dal nobenega dokaza, in govoriti o Allahu tisto, česar ne veste.”« (Kur'an, 7:33)
Islam je prepovedal ubijanje nedolžne duše. Vzvišeni Allah pravi: »In ne ubijte osebe, ki jo je Allah prepovedal ubiti, razen ko to zahteva pravica. In kdor je po krivici ubit, njegovemu zastopniku dajemo oblast in pravico (do povračila), vendar naj ne pretirava pri ubijanju, saj mu bo dana pomoč.« (Kur'an, 17:33) In Vzvišeni Allah pravi: »In tisti, ki poleg k Allahu ne molijo k drugemu bogu, ne ubijejo osebe, ki jo je Allah prepovedal ubiti − razen, kadar to zahteva pravica − in ne nečistujejo. Kdor pa to počne, ga bo doletela kazen za ta greh.« (Kur'an, 25:68)
Islam prepoveduje tudi povzročanje zla na Zemlji. Vzvišeni Allah pravi: »In ne širite zla po Zemlji zatem, ko je že vzpostavljen red, in molite se Mu s strahom in hrepenenjem! Allahova milost je zares blizu dobrodelnikom.« (Kur'an, 7:56) Vzvišeni Allah pripoveduje o poslancu Šuajbu, mir z njim, da je svojemu ljudstvu rekel: »In Midjancem (smo poslali) njihovega brata Šu’ajba, ki jim je rekel: “O, moj narod! Častite le Allaha, vi nimate drugega boga razen Njega. K vam je že prišel jasen dokaz od vašega Gospodarja, zato pravično merite in tehtajte, ne podcenjujte stvari pri ljudeh in ne širite nereda po Zemlji, potem ko je ta že vzpostavljen. To je bolje za vas, če ste zares verniki.« (Kur'an, 7:85)
Islam prepoveduje čarovništvo. Vzvišeni Allah pravi: »In vrzi to, kar je v tvoji desnici, hitro bo zagrabila in pogoltnila vse, kar so naredili. Nič drugega niso naredili kot le čarovniško zvijačo in čarovnik ali mag ne bo uspel nikjer, kjerkoli že bo.« (Kur'an, 20:69) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Izogibajte se sedmih pogubnim grehom.« Vprašali so: »O Allahov poslanec, kateri so to?« Rekel je: »Pripisovanje družbenika Allahu (širk), čarovništvo, ubijanje nedolžne duše, ki jo je Allah prepovedal ubiti, razen po pravici; uživanje kamate; uživanje premoženja sirote; beg z bojišča; in obtoževanje častnih, nedolžnih in vernih žensk.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6857.)
Islam prepoveduje tudi javne in skrite nečednosti, prešuštvo in sodomijo; dokazi za to so bili že navedeni na začetku tega odstavka. Islam prepoveduje tudi oderuštvo. Vzvišeni Allah pravi: »O vi, ki verujete! Bojte se Allaha in opustite, kar je ostalo od obresti, če ste pravi verniki. Toda če tega ne storite, bodite prepričani, da boste v vojni z Allahom in Njegovim poslancem. Če pa se pokesate, vam pripada glavnica vašega imetja; ne delajte krivice in tudi vam se ne dela krivica.« (Kur'an, 2:278-279) Allah nobenemu grešniku ni zagrozil z vojno, kakor je zagrozil tistemu, ki se ukvarja z oderuštvom; kajti oderuštvo vodi v propad vere, domovine, premoženja in življenj.
Islam je prepovedal uživanje mesa poginule živali ter živali, zaklanih za malike in idole, in prepovedal svinjsko meso. Vzvišeni Allah pravi: »Prepovedani so vam mrhovina, kri, svinjina, tisto, kar je posvečeno nekomu drugemu kot Allahu, ter vsaka žival, ki je zadavljena, udarjena, strmoglavljena, z rogom nabodena in tista, ki jo je oklala zver – razen teh (živali), ki ste jih (predpisano) zaklali (pred smrtjo) – in to, kar je zaklano na žrtveniku. (Prepovedano) pa vam je tudi vedeževanje s puščicami (in kockanje). To je nepokorščina!« (Kur'an, 5:3)
Islam je prepovedal tudi pitje alkohola ter vse nečiste in pokvarjene stvari. Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Hamr (opojne pijače ali sredstva), igre na srečo, žrtveni kamni, vedeževalske puščice so gnusne stvari, delo satana. Zato se izogibajte temu, da bi lahko bili uspešni. Satan želi s hamrom (opojnimi pijačami ali sredstvi) in igrami na srečo med vami povzročiti sovraštvo in prezir ter vas odvrniti od omenjanja Allaha in od molitve. Mar ne boste že odnehali?« (Kur'an, 5:90-91) V 31. točki je bilo že omenjeno, da je ena od lastnosti Poslanca ﷺ, omenjena v Tori, ta, da ljudem prepoveduje nečiste in pokvarjene stvari. Vzvišeni Allah pravi: »Tistim, ki sledijo poslancu, nepismenemu glasniku vere, katerega najdejo vpisanega pri njih v Tori in Evangeliju; zapoveduje jim, naj delajo dobro in jih odvrača od zla; dovoljuje jim vse, kar je dobro in jim prepoveduje vse, kar je slabo; razbremenil jih bo težkih bremen in okov, ki so jih pestili...« (Kur'an, 7:157)
Islam prepoveduje tudi uživanje premoženja sirote. Vzvišeni Allah pravi: »In dajte sirotam njihovo imetje in ne zamenjujte dobrega s slabim ter ne jejte njihovega imetja v korist svojega. To bi bil zagotovo na moč velik greh.« (Kur'an, 4:2) In Vzvišeni Allah pravi: »Resnično tisti, ki krivično jedo imetja sirot, v svoje trebuhe vnašajo le ogenj, in goreli bodo v plamtečem ognju.« (Kur'an, 4:10)
Islam prav tako prepoveduje goljufanje pri meri in teži. Vzvišeni Allah pravi: »Gorje tistim, ki prikrajšajo! Tistim, ki zase zahtevajo polno mero, kadar jim drugi merijo. Ko pa oni merijo ali tehtajo drugim, jih prikrajšajo. Ali ne mislijo takšni, da bodo ponovno oživljeni?« (Kur'an, 83:1–4)
Islam je prepovedal tudi prekinjanje sorodstvenih vezi, o čemer so bili že navedeni ajeti in hadisi v odstavku št. (32). Vsi poslanci in glasniki vere, mir z njimi, so soglasni glede prepovedi teh stvari.
35. Islam prepoveduje graje vredne moralne lastnosti, kot so laž, goljufija, izdaja, izdajalstvo, prevara, zavist, zlonamerno spletkarjenje, kraja, nasilje, krivica in vse druge pokvarjene značaje.
Islam na splošno prepoveduje graje vredne moralne lastnosti. Vzvišeni Allah pravi: »In ne obračaj obraza od ljudi v preziru in ne hodi prevzetno po Zemlji. Allah zares ne mara nobenega bahača niti tistega, ki se ošabno razkazuje.« (Kur'an, 31:18) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Resnično so mi med vami najljubši in mi bodo na Sodnem dnevu najbližje tisti z najlepšo moralo. In resnično so mi med vami najbolj osovraženi in mi bodo na Sodnem dnevu najbolj oddaljeni blebetači, bahavi govorci in naduti.« Vprašali so: »O Allahov poslanec, vemo, kdo so blebetači in bahavi govorci, kdo pa so naduti?« Odgovoril je: »Ošabneži.« (Es-Silsiletu Es-Sahiha, št. 791.)
Islam prepoveduje laž. Vzvišeni Allah pravi: »...Resnično Allah ne vodi na Pravo pot tistih, ki grešijo in lažejo.« (Kur'an, 40:28) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Varujte se laži, kajti laž vodi v pokvarjenost, pokvarjenost pa vodi v Ogenj. Človek neprestano laže in si prizadeva za laž, dokler ni pri Allahu zapisan kot lažnivec.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2607.) Poslanec ﷺ je rekel: »Znamenja hinavca so tri: kadar govori, laže; kadar obljubi, obljubo prekrši; in kadar mu je kaj zaupano, zaupanje izda.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6095.)
Islam prepoveduje goljufijo. V hadisu je omenjeno, da je Allahov poslanec ﷺ šel mimo kupa hrane, potisnil vanj roko in s prsti začutil vlago. Vprašal je: »Kaj je to, o lastnik hrane?« Odgovoril je: »Dež ga je zmočil, o Allahov poslanec.« Poslanec ﷺ je rekel: »Zakaj tega nisi položil na vrh hrane, da bi ga ljudje videli? Kdor goljufa, ni od mene.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 102.)
Islam prepoveduje izdajo, izdajalstvo in prevaro. Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Ne izneverite se Allahu in Poslancu in ne izneverite tistega, kar vam je zaupano, in vi to veste.« (Kur'an, 8:27) In Vzvišeni pravi: »Tisti, ki izpolnjujejo Allahu dano zaobljubo in ne prelomijo zaveze.« (Kur'an, 13:20) Allahov poslanec ﷺ je svojim vojskam ob odhodu govoril: »Borite se na Allahovi poti, ne skrivajte plena, ne izdajajte, ne iznakazujte in ne ubijajte otrok.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 1731.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Štiri so lastnosti: kdor jih ima vse, je popoln hinavec; kdor pa ima eno izmed njih, ima v sebi lastnost hinavščine, dokler je ne opusti: kadar se mu zaupa, izda; kadar govori, laže; kadar sklene dogovor, ga prekrši; in kadar se prepira, prestopi meje.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 34.)
Islam prepoveduje zavist. Vzvišeni Allah pravi: »Mar zavidajo ljudem za tisto, kar jim je Allah dal od svojega obilja? Že smo dali Abrahamovim potomcem Knjigo, modrost ter obsežno oblast.« (Kur'an, 4:54) In Vzvišeni Allah pravi: »Mnogo pripadnikov Knjige bi vas želelo vrniti med nevernike, zatem ko ste že postali verniki, iz njihove osebne zavisti, potem ko jim je resnica že postala jasna. Odpustite in ne ozirajte se na to, dokler Allah ne izpelje svoje odločitve. Allah je zmožen storiti karkoli!« (Kur'an, 2:109) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »K vam je prišla bolezen narodov pred vami: zavist in sovraštvo. To je ‘brivka’ – ne pravim, da brije lase, temveč da brije vero. Prisegam pri Tistem, v čigar roki je moja duša: ne boste vstopili v Džennet, dokler ne boste verovali, in ne boste verovali, dokler se ne boste med seboj ljubili. Ali naj vam povem, kaj bo to utrdilo med vami? Širite selam med seboj.« (Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 2510.)
Islam prepoveduje zlonamerno spletkarjenje. Vzvišeni Allah pravi: »In tako smo storili, da največji zločinci vsakega kraja v njem varajo in širijo zlo, vendar pa varajo in delajo zlo le sami nad seboj, a tega ne občutijo.« (Kur'an, 6:123) Vzvišeni Allah je obvestil, da so Judje poskušali ubiti Mesijo, mir z njim, in so spletkarili, vendar je Allah njihovo spletko obrnil proti njim. Allah je pojasnil, da se zla spletka obrne le proti tistemu, ki jo kuje. Vzvišeni Allah pravi: »Ko pa je Jezus občutil njihovo nevero, je rekel: “Kdo so tisti, ki mi bodo pomagali (na poti) k Allahu?” Havarijuni so rekli: “Mi smo pomočniki (na poti) k Allahu. Verujemo v Allaha, ti pa bodi priča, da smo mi zares muslimani. Naš Gospodar! Verujemo v to, kar si razodel in sledimo Poslancu, vpiši nas med tiste, ki bodo pričali.” Spletkarili so, Allah pa jih je ukanil. In Allah je Tisti, ki najboljše ukani. Ko je Allah rekel: “O, Jezus! Resnično te bom vzel in dvignil k sebi, te očistil od teh, ki ne verujejo ter storil, da bodo tisti, ki ti sledijo, do Dneva vstajenja nad tistimi, ki ne verujejo. Nato sledi vrnitev k Meni, ko bom presodil med vami o tem, v čemer ste se razhajali.”« (Kur'an 3: 52–55) Vzvišeni Allah je tudi povedal, da je ljudstvo poslanca Saliha, mir z njim, skovalo zaroto, da bi ga ubilo, vendar je Allah njihovo zaroto obrnil proti njim in uničil njih ter vse njihovo ljudstvo. Vzvišeni Allah pravi: »Rekli so: “Prisezite pri Allahu, da bomo ponoči ubili njega in njegovo družino, nato pa bomo rekli njihovim zaščitnikom: ‘Nismo bili priče pomora njegove družine in mi zares govorimo resnico.’” In kovali so zarote, Mi pa smo jim pripravili odgovor na njihove zarote, ne da bi oni to občutili. Pa poglej, kakšna je bila kazen za njihovo zaroto! Uničili smo njih in njihov narod v celoti.« (Kur'an, 27:49-51)
Islam prepoveduje krajo. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Prešuštnik ni vernik, medtem ko prešuštvuje; tisti, ki krade, ni vernik, medtem ko krade; in tisti, ki pije opojno pijačo, ni vernik, medtem ko jo pije. Kesanje pa je po tem še vedno odprto.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6810.)
Islam prepoveduje nasilje. Vzvišeni Allah pravi: »Resnično Allah zapoveduje pravičnost, dobrodelnost, obiskovanje in pomoč sorodnikom, prepoveduje pa razvrat, zlo in zatiranje. Svetuje vam, da bi se lahko opomnili.« (Kur'an, 16:90) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Allah mi je razodel, da bodite ponižni, da nihče ne bi delal krivice drugemu in da se nihče ne bi povzdigoval nad drugim.« (Sahih Ebu Davud, št. 4895.)
Islam prepoveduje tudi zatiranje. Vzvišeni Allah pravi: »...Allah pa ne mara zločincev.« (Kur'an, 3:57) In Vzvišeni pravi: »Zločinci pa ne bodo nikoli želi uspeha.« (Kur'an, 6:21) In Vzvišeni pravi: »Krivičnežem pa je pripravil bolečo kazen.« (Kur'an, 76:31) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Prošnja treh oseb ni zavrnjena: pravičnega vladarja, postača, dokler ne prekine posta, in prošnja zatiranega. Ta se dvigne nad oblake, zanjo se odprejo vrata nebes in Gospodar reče: ‘Pri Moji veličini – pomagal ti bom, pa čeprav čez čas.’« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2749, skrajšano z manjšim odstopanjem, Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 2526, z manjšim odstopanjem, in Ahmedova zbirka hadisov, št. 8043.) Ko je Allahov poslanec ﷺ poslal Muaza v Jemen, mu je med drugim rekel: »Varuj se prošnje zatiranega, kajti med njo in Allahom ni pregrade.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 1496.) In Poslanec ﷺ je rekel: »Kdor stori krivico zaščiteni osebi (muʿahidu) ali mu krati pravice ali ga obremeni nad njegove zmožnosti ali mu vzame kaj brez njegovega zadovoljstva, bom jaz njegov tožnik na Sodnem dnevu.« (Ebu Davudova zbirka hadisov, št. 3052.) Islam torej prepoveduje vsako pokvarjeno moralno lastnost ter vsako krivično in zatiralsko ravnanje.
36. Islam prepoveduje finančne transakcije, ki vsebujejo oderuštvo, škodo, negotovost (gharār), krivico ali goljufijo, ter vse posle, ki vodijo v nesreče in splošno škodo za družbo, narod in vse posameznike.
Islam prepoveduje finančne transakcije, v katerih so oderuštvo, škoda, negotovost, krivica ali goljufija, ali ki vodijo v nesreče in splošno škodo za družbo, narod in vse posameznike. Na začetku tega odstavka so že bili omenjeni ajeti in hadisi, ki prepovedujejo oderuštvo, krivico, goljufijo ali pokvarjenost na zemlji. Vzvišeni Allah pravi: »Tisti, ki trpinčijo vernike in vernice, ne da bi si to zaslužili, so si naprtili zlo dejanje in jasen, očiten greh.« (Kur'an, 33:58) In Vzvišeni Allah pravi: »Kdor dela dobro, dela v svojo korist, kdor pa dela slabo, dela v svojo škodo. In tvoj Gospodar ni krivičen do Svojih sužnjev.« (Kur'an, 41:46) V Sunnetu pa je zapisano, da je Allahov poslanec ﷺ razsodil: »Ni dovoljeno povzročati škode niti vračati škode s škodo.« (Ebu Davudova zbirka hadisov.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Kdor veruje v Allaha in Zadnji dan, naj ne škoduje svojemu sosedu; kdor veruje v Allaha in Zadnji dan, naj počasti svojega gosta; in kdor veruje v Allaha in Zadnji dan, naj govori dobro ali naj molči.« V drugi pripovedi: »naj bo dober do svojega soseda.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 47.) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Neka žena je bila kaznovana zaradi mačke, ki jo je zaprla, dokler ni poginila, zato je vstopila v Ogenj. Ni je hranila niti napajala, ko jo je držala zaprto, niti je ni pustila, da bi jedla od tega, kar raste na zemlji.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 3482.) Če je tako s tistim, ki škoduje mački, kako je potem s tistim, ki škoduje ljudem! Od Ibn Omerja se prenaša, da je Allahov poslanec ﷺ stopil na minber, glasno poklical in rekel: »O vi, ki ste sprejeli islam z jezikom, verovanje (iman) pa še ni prodrlo v vaša srca! Ne škodujte muslimanom, ne sramotite jih in ne iščite njihovih napak. Kajti kdor išče napake svojega brata muslimana, bo Allah razkril njegove napake; in kdor mu Allah razkrije napake, ga bo osramotil, četudi v notranjosti njegovega doma.« Nekega dne je Ibn Omer pogledal proti Hiši – proti Kabi – in rekel: »Kako veličastna si in kako velika je tvoja svetost! Toda vernik ima pri Allahu še večjo svetost kot ti.« (Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 2032, in Ibn Hibbanova zbirka hadisov, št. 5763.) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Kdor veruje v Allaha in Zadnji dan, naj ne škoduje svojemu sosedu; kdor veruje v Allaha in Zadnji dan, naj počasti svojega gosta; in kdor veruje v Allaha in Zadnji dan, naj govori dobro ali naj molči.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6018.) Od Ebu Hurejre se prenaša, da je Poslanec ﷺ rekel: »Ali veste, kdo je bankrotiranec?« Rekli so: »Bankrotiranec med nami je tisti, ki nima niti dirhema niti premoženja.« Rekel je: »Bankrotiranec iz moje skupnosti (ummeta) je tisti, ki bo na Sodnem dnevu prišel s postom, molitvijo in zekatom, vendar je žalil enega, obrekoval drugega, neupravičeno vzel premoženje tretjega, prelil kri četrtega ali udaril petega. Temu se bodo dali njegovi dobri deli in onemu se bodo dali njegovi dobri deli. Če mu dobrih del zmanjka, preden bo poravnal svoje krivice, se bodo njihovi grehi naložili nanj, nato pa bo vržen v Ogenj.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2581, Tirmizijeva zbirka hadisov, št. 2418 in Ahmedova zbirka hadisov, št. 8029.)
In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Na poti je bila veja drevesa, ki je motila ljudi. Neki človek jo je odstranil, zato je bil sprejet v Džennet.« (Ta hadis navajajo Buhari št. 652, Muslim št. 1914, Ibn Madža št. 3682 in Ahmed št. 10432. Če že odstranitev ovire s poti vodi v Džennet, kaj šele tisti, ki škoduje ljudem in jim uničuje življenje.)
37. Islam varuje razum in prepoveduje vse, kar ga kvari, kot je pitje alkohola in uživanje opojnih snovi. Islam je povzdignil pomen razuma in ga postavil kot osnovo odgovornosti ter ga osvobodil okov vraževerja in poganstva. V islamu ni skrivnosti ali predpisov, ki bi bili namenjeni le določenemu sloju ljudi. Vsi njegovi predpisi in zakoni so skladni z zdravim razumom ter temeljijo na pravičnosti in modrosti.
Islam je prišel z varovanjem razuma in povzdignil njegov pomen. Vzvišeni Allah pravi: »Ne sledi nečemu, o čemer nimaš znanja! Sluh, vid in srce – za vse to se bo zagotovo odgovarjalo.« (Kur'an, 17:36) Zato je človek dolžan varovati svoj razum. Zaradi tega je islam prepovedal alkohol in opojne snovi – prepoved alkohola je bila omenjena že v točki (34). Mnogi ajeti Plemenitega Kur'ana se končujejo z besedami Vzvišenega: »...da bi lahko dojeli!« (Kur'an, 2:242) Vzvišeni Allah pravi: »In življenje tostranstva ni nič drugega kot le igra in zabava, vendar je onstranski svet boljši kot dom tistim, ki so bogaboječi. Mar ne boste dojeli?« (Kur'an, 6:32) In Vzvišeni pravi: »Mi smo jo resnično spustili (razodeli) kot Kur’an v arabščini, da bi lahko dojeli.« (Kur'an, 12:2) Vzvišeni Allah je pojasnil, da od pravega vodstva in modrosti korist imajo le tisti, ki imajo razum, to so razumom obdarjeni (ulū al-albāb) o katerih Vzvišeni Allah pravi: »Daje modrost, komur hoče. In komur bo dana modrost, je že dobil veliko dobrega. In ne bodo se spomnili, razen z razumom obdarjeni.« (Kur'an, 2:269)
Zato je islam postavil razum kot osnovo odgovornosti. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Pero je dvignjeno od treh: od spečega, dokler se ne prebudi, od otroka, dokler ne doseže pubertete, in od človeka brez razuma, dokler ne pride k sebi.« (Ta hadis je Buhari navedel kot muʿallaq pred hadisom št. 5269 s podobnim pomenom, z neprekinjeno verigo prenašalcev pa so ga zabeležili Ebu Davud št. 4402 – besedilo je njegovo –, Tirmizi št. 1423, Nesai v delu Es-Sunen el-Kubra št. 7346, Ahmed št. 956 z manjšimi razlikami in Ibn Madža št. 2042 v skrajšani obliki.) Islam je razum osvobodil tudi okov vraževerja in poganstva. Vzvišeni Allah pravi, ko opisuje stanje narodov, ki so se oklepali svojih vraževerij in zavračali resnico, ki jim je prišla od Allaha: »Tako tudi pred teboj nismo poslali v nobeno naselje svarilca, ne da bi njegovi razkošno živeči rekli: “Našli smo svoje očete na določeni veri in mi sledimo njihovim stopinjam.”« (Kur'an, 43:23) Vzvišeni Allah tudi pripoveduje, da je Ibrahim, Allahov prijatelj, mir z njim, rekel svojemu ljudstvu: »Ko je svojemu očetu in ljudstvu dejal: “Kakšni kipi so to, da se jim tako posvečate?” Odgovorili so: “Videli smo svoje prednike, da so jih tako častili.”« (Kur'an, 21:52–53) Tako je prišel islam in ljudem zapovedal, naj opustijo čaščenje malikov, se odpovejo praznoverjem, ki so jih podedovali od svojih očetov in prednikov, ter sledijo poti poslancev, mir z njimi.
V islamu ni skrivnosti ali predpisov, ki bi bili namenjeni le določenemu sloju ljudi. Alija ibn Ebi Taliba, naj bo Allah zadovoljen z njim – bratranca Allahovega poslanca ﷺ in moža njegove hčerke – so vprašali: »Ali vas je Allahov poslanec ﷺ odlikoval s čim posebnim?« Odgovoril je: »Allahov poslanec ﷺ nas ni odlikoval z ničemer, kar ne bi veljalo za vse ljudi, razen tega, kar je zapisano v nožnici tega mojega meča.« Nato je izvlekel listino, na kateri je pisalo: »Naj Allah prekolne tistega, ki žrtvuje komu drugemu kot Allahu; naj Allah prekolne tistega, ki premika mejnike zemlje; naj Allah prekolne tistega, ki prekolne svoje starše; in naj Allah prekolne tistega, ki daje zatočišče zločincu.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 1978.) Vsi predpisi in zakoni islama so skladni z zdravim razumom ter temeljijo na pravičnosti in modrosti.
38. Če privrženci lažnih religij ne bi spregledali nasprotij in stvari, ki jih zdrav razum zavrača, jih verski voditelji ne bi mogli prepričati, da je vera nad razumom in da razum nima nobene vloge pri razumevanju vere. Islam pa uči nasprotno, da je vera luč, ki razsvetljuje pot razumu. Privrženci lažnih religij želijo, da bi se človek odpovedal razumu in jim slepo sledil, medtem ko islam želi, da človek prebudi svoj razum, da bi premišljeval, razmišljal in spoznal resničnost stvari takšno, kakršna je.
Če privrženci lažnih religij ne bi spregledali nasprotij in stvari, ki jih razum zavrača, bi jih verski voditelji ne mogli zavesti z mislijo, da je vera nad razumom in da razum nima nobene vloge pri njenem razumevanju in dojemanju. Islam pa nasprotno smatra vero kot luč, ki razsvetljuje pot razumu. Privrženci lažnih religij želijo, da bi se človek odrekel svojemu razumu in jim sledil, medtem ko islam želi, da človek prebudi svoj razum, da bi premišljeval, razmišljal in spoznal resničnost stvari takšno, kakršna je. Vzvišeni Allah pravi: »In tako ti razodevamo Ruh (Kuran) po Naši zapovedi. Nisi vedel, niti kaj je Knjiga niti kaj je verovanje, toda Mi smo jo naredili za svetlobo, s katero pokažemo Pravo pot komur hočemo od Naših sužnjev. In resnično ti kažeš Pravo pot.« (Kur'an, 42:52) Božje razodetje vsebuje dokaze in jasne argumente, ki zdrave razume vodijo k resnicam, ki jih želijo spoznati in v katere naj verujejo. Vzvišeni Allah pravi: »O, človeštvo! K vam je že prišel dokaz od vašega Gospodarja in spustili smo vam jasno svetlobo.« (Kur'an, 4:174) Vzvišeni Allah želi, da človek živi v svetlobi vodstva, znanja in resnice, medtem ko šejtani (hudiči) in taguti (lažna božanstva) želijo, da človek ostane v teminah nevere, nevednosti in zablode. Vzvišeni Allah pravi: »Allah je zaščitnik tistih, ki verujejo, vodi jih iz tèma v svetlobo. Zaščitniki tistih, ki ne verujejo, pa so taguti; vodijo jih iz svetlobe v tème...« (Kur'an, 2:257)
39. Islam visoko ceni pravilno znanje, spodbuja nepristransko znanstveno raziskovanje ter poziva k opazovanju in premišljevanju o nas samih in o vesolju okoli nas. Pravilni znanstveni izsledki niso v nasprotju z islamom.
Islam visoko ceni pravilno znanje. Vzvišeni Allah pravi: »Allah bo povzdignil tiste izmed vas, ki verujejo, in tiste, ki jim je dano znanje, na visoke stopnje. In Allah dobro ve, kaj delate.« (Kur'an, 58:11) Allah je združil pričevanje učenjakov s Svojim pričevanjem in pričevanjem Svojih angelov glede najveličastnejše resnice. Vzvišeni Allah pravi: »Allah priča, da ni nobenega boga razen Njega, prav tako pričajo angeli in tisti, ki imajo znanje – On vedno ravna pravično. Ni nobenega boga razen Njega, Najbolj plemenitega, Najmodrejšega.« (Kur'an, 3:18) To jasno kaže na položaj učenjakov v islamu. Allah Svojemu poslancu Muhammedu ﷺ ni zapovedal, naj prosi za povečanje v čemerkoli drugem kot v znanju. Vzvišeni Allah pravi: »...in reci: “Gospodar moj! Daj mi več znanja.”« (Kur'an, 20:114) In Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Kdor stopi na pot, da bi na njej iskal znanje, mu bo Allah olajšal pot v Džennet. Angeli spuščajo svoja krila iz zadovoljstva nad iskalcem znanja. Za iskalca znanja prosijo odpuščanja vsi, ki so na nebesih in na zemlji, celo ribe v vodi. Prednost učenjaka pred pobožnjakom je kakor prednost lune nad vsemi drugimi zvezdami. Učenjaki so dediči poslancev. Poslanci niso zapustili v dediščino ne dinarja ne dirhama, temveč so zapustili znanje. Kdor ga vzame, je vzel obilen delež.« (Zabeležili so ga Ebu Davud št. 3641, Tirmizi št. 2682, Ibn Madže št. 223 in imam Ahmed v Musnedu št. 21715.)
Islam spodbuja nepristransko znanstveno raziskovanje ter poziva k opazovanju in premišljevanju o nas samih in o vesolju okoli nas. Vzvišeni Allah pravi: »Pokazali jim bomo naše dokaze, tako v prostranstvih kot v njih samih, vse dokler jim ne bo povsem jasno, da je on (Kuran) resnica. Mar ni dovolj, da je tvoj Gospodar vsemu priča?« (Kur'an, 41:53) In Vzvišeni Allah pravi: »Mar niso pogledali v kraljestvo nebes in Zemlje ter v vse, kar je Allah ustvaril, in (dojeli) da se je morda približal njihov skrajni rok? V kateri govor bodo torej verjeli po tem?« (Kur'an, 7:185) Vzvišeni Allah pravi: »Mar ne hodijo po Zemlji in opazujejo, kakšna kazen je doletela tiste pred njimi? Bili so močnejši od njih, orali so zemljo, jo obdelovali in jo poselili mnogo bolje kot so jo oni. In k njim so prihajali njihovi poslanci z jasnimi dokazi. Nikakor jim Allah ne bi storil krivice, temveč so jo storili sami sebi.« (Kur'an, 30:9)
Pravilni znanstveni izsledki niso v nasprotju z islamom. Kot primer bomo navedli eno dejstvo, o katerem je Kur'an govoril z natančnimi podrobnostmi že pred več kot tisoč štiristo leti, sodobna znanost pa ga je spoznala šele veliko kasneje. Znanstveni izsledki so se tako ujemali s tem, kar je zapisano v Plemenitem Kur'anu, in sicer glede ustvarjanja zarodka v materinem telesu. Vzvišeni Allah pravi: »Že smo človeka ustvarili iz izvlečka gline, potem smo ga kot kapljo semena postavili na varno mesto. Potem smo iz kaplje semena ustvarili alaka (krvni strdek), potem smo iz alaka ustvarili mudgo (zarodek v fazi, ko je podoben prežvečeni stvari), potem smo iz mudge ustvarili kosti. Nato smo kosti obdali z mesom, nato pa smo ga ustvarili kot drugo bitje. Blagoslovljen naj je Allah, Najboljši stvarnik.« (Kur'an, 23:12–14)
40. Allah ne sprejme nobenega dela in ga v onostranstvu ne nagradi, razen od tistega, ki veruje v Allaha, Mu je pokoren in potrjuje Njegove poslance, mir z njimi. Allah ne sprejema nobenega dejanja čaščenja, razen tistega, ki ga je On predpisal. Kako lahko torej človek zanika Allaha in obenem upa, da ga bo nagradil? Allah ne sprejme vere nikogar, dokler ne veruje v vse poslance, mir z njimi, in v poslanstvo Muhammeda ﷺ.
Allah v onostranstvu ne sprejme nobenega dela niti ga zanj ne nagradi, razen od tistega, ki veruje v Allaha, Mu je pokoren in veruje v Njegove poslance, mir z njimi. Vzvišeni Allah pravi: »Kdor si želi hitro minljivo (tuzemsko) življenje, mu pospešimo (damo), kar hočemo in komur hočemo. Zatem mu namenimo Pekel, v njem se bo cvrl ponižan in preklet. In tisti, ki si želi onstranstva in vlaga za to ves potreben trud, medtem ko je vernik – trud takšnih bo zares hvale vreden.« (Kur'an, 17:18–19) In Vzvišeni Allah pravi: »In kdor dela dobra dela, ob tem pa veruje, ne bo ostal brez nagrade. In Mi bomo to zabeležili (v knjigi njegovih del).« (Kur'an, 21:94) Allah sprejema od dejanj čaščenja samo tista, ki jih je On predpisal. Vzvišeni Allah pravi: »...Kdor hrepeni po srečanju s svojim Gospodarjem, naj dela dobra dela in naj v čaščenju svojega Gospodarja poleg Njega ne jemlje nikogar za njemu enakega.« (Kur'an, 18:110) S tem je pojasnjeno, da dejanje ni dobro in sprejeto, razen če izpolnjuje dva pogoja: da je v skladu s tem, kar je predpisal Allah, in da je opravljeno iskreno zaradi Allaha, ob veri vanj ter potrditvi Njegovih poslancev, mir z njimi. Kar pa zadeva tistega, katerega dejanje ni takšno, Vzvišeni Allah pravi: »In pristopili bomo k vsem dejanjem, ki so jih storili, in to spremenili v razpršene drobce prahu.« (Kur'an, 25:23) In Vzvišeni pravi: »Tistega dne bodo nekateri obrazi ponižni, trudili se bodo in se izčrpavali, vendar bodo vstopili v žgoč Ogenj.« (Kur'an, 88: 2–4) Ti obrazi so ponižni in izčrpani od dela, vendar ker so delali brez Allahovega vodstva, je njihovo končno prebivališče Ogenj. Niso delali v skladu s tem, kar je Allah predpisal, temveč so opravljali neveljavne oblike čaščenja in sledili voditeljem zablode, ki so jim izmišljali lažne vere. Zato je sprejeto dobro delo pri Allahu tisto, ki je v skladu s tem, kar je prinesel Poslanec ﷺ. Kako lahko torej človek zanika Allaha in obenem upa, da ga bo nagradil?
Allah ne sprejme vere nikogar, dokler ne veruje v vse poslance, mir z njimi, in v poslanstvo Muhammeda ﷺ. Nekateri dokazi za to so bili že omenjeni v odstavku (20). Vzvišeni Allah pravi: »Poslanec je veroval v to, kar mu je bilo razodeto od njegovega Gospodarja, in prav tako verniki. Vsi so verovali v Allaha, Njegove angele, Njegove knjige in Njegove poslance, (rekoč): “Ne delamo razlik med katerimkoli od Njegovih poslancev.” In dejali so: “Slišali smo in se pokoravamo. (Prosimo) Tvoje odpuščanje, Gospodar naš, in k Tebi bomo vrnjeni.”« (Kur'an, 2:285) In Vzvišeni Allah pravi: »O, vi, ki verujete! Verujte v Allaha in verujte v njegovega Poslanca, v Knjigo, ki jo je razodel svojemu poslancu, ter v Knjige, ki jih je razodel pred tem. In kdor zanika Allaha in zanika njegove angele, knjige, poslance ter Poslednji dan, je zagotovo zablodil v najhujšo zablodo.« (Kur'an, 4:136) In Vzvišeni Allah pravi: »In Allah je od glasnikov vere vzel zavezo: “Ko vam dam karkoli od Knjige in modrosti; potem pa k vam pride poslanec potrjujoč resničnost tega, kar že imate, mu morate verjeti in ga podpirati.” Dejal je: “Mar sprejmete in prevzamete to mojo strogo zavezo?” Rekli so: “Sprejmemo.” Dejal je: “Potem bodite priče in Jaz bom z vami priča.”« (Kur'an, 3:81)
41. Cilj vseh božanskih sporočil je, da prava vera povzdigne človeka, tako da postane iskren suženj Allaha, Gospodarja svetov, in ga osvobodi suženjstva človeku, materializmu ali vraževerju. Islam – kot vidiš – ne poveličuje ljudi nad njihovo pravo mesto in jih ne postavlja za gospodarje ali božanstva.
Cilj vseh božanskih sporočil je, da prava vera povzdigne človeka, tako da postane iskren suženj Allaha, Gospodarja svetov. Islam človeka osvobaja suženjstva človeku, materializmu in vraževerju. Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Propadel je suženj dinarja, dirhema, žameta in fine tkanine: če dobi, je zadovoljen, in če ne dobi, ni zadovoljen.« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 6435.) Zdrav in pokončen človek se ne podreja nikomur razen Allahu, zato ga ne zasužnjijo bogastvo, ugled, položaj ali pleme. Ta zgodba jasno pokaže, kakšni so bili ljudje pred razodetjem in kakšni so postali po njem.
Ko so se prvi muslimani preselili v Abesinijo, jih je kralj Abesinije – Nedžaši – vprašal: »Kakšna je ta vera, zaradi katere ste zapustili svoj narod, ne da bi sprejeli mojo vero ali vero katerega koli od teh narodov?« Na to mu je odgovoril Džafer ibn Ebi Talib: »O kralj, bili smo ljudje nevednosti: častili smo malike, jedli mrhovino, počeli nemoralna dejanja, prekinjali sorodstvene vezi in slabo ravnali s sosedi. Močnejši med nami je izkoriščal šibkejšega. Takšni smo bili, dokler nam Allah ni poslal Poslanca izmed nas, katerega rod, resnicoljubnost, zanesljivost in čistost poznamo. Klical nas je k Allahu, da Ga edinega častimo in opustimo to, kar smo mi in naši predniki častili poleg Njega – kamne in malike. Zapovedal nam je resnicoljubnost v govoru, izpolnjevanje zaupanega, vzdrževanje sorodstvenih vezi, dobro ravnanje s sosedi ter opuščanje prepovedanega in prelivanja krvi. Prepovedal nam je nemoralna dejanja, lažno pričanje, jemanje premoženja sirote in obrekovanje častnih žena. Zapovedal nam je, da častimo samo Allaha in da Mu ničesar ne pridružujemo, ter nam zapovedal molitev, zekat in post.« Pripovedovalec je rekel: »Nato mu je naštel še druge stvari islama. Verjeli smo mu, ga sprejeli in mu sledili v tem, kar je prinesel. Tako smo častili samo Allaha, Mu nismo pripisovali partnerjev, za prepovedano smo imeli to, kar nam je prepovedal, in za dovoljeno to, kar nam je dovolil...« (Zabeležila sta ga Ahmed v Musnedu št. 1740 z manjšo razliko in Ebu Nuajm v delu Hiljetul-evlija 1/115 skrajšano.) Tako islam – kot vidiš – ne poveličuje ljudi nad njihovo pravo mesto in jih ne postavlja za gospodarje ali božanstva. Vzvišeni Allah pravi: »Reci: “O, pripadniki Knjige, pridite k besedi, ki je enaka med nami in vami – da ne častimo (nikogar) razen Allaha in da poleg Njega ničesar ne jemljemo za božanstvo in da si ne bomo vzeli drug drugega za gospodarja namesto Allaha.” Toda če se obrnejo proč, potem reci: “Bodite priče, da smo muslimani.”« (Kur'an, 3:64) In Vzvišeni Allah pravi: »In ne zapoveduje vam, da si vzamete angele in glasnike vere za gospodarje. Bi vam mar zapovedal, da bi bili neverniki zatem, ko ste že postali muslimani?« (Kur'an, 3:80) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Ne poveličujte me, kakor so kristjani poveličevali Jezusa sina Marije. Jaz sem le Njegov suženj, zato recite: “Allahov suženj in Njegov Poslanec.”« (Buharijeva zbirka hadisov, št. 3445.)
42. Allah je v islamu predpisal kesanje, ki pomeni, da se človek vrne k svojemu Gospodarju in opusti greh. Islam izbriše grehe, ki so bili pred njim, in kesanje izbriše grehe, ki so bili pred njim. Zato ni potrebe, da človek svoje grehe priznava drugim ljudem.
Allah je v islamu predpisal kesanje, ki pomeni vračanje človeka k njegovemu Gospodarju in opustitev greha. Vzvišeni Allah pravi: »...In vsi se pokesajte Allahu – o, verniki, da bi tako lahko uspeli.« (Kur'an, 24:31) In Vzvišeni Allah pravi: »Ali ne vedo, da je Allah tisti, ki sprejema kesanje od Svojih sužnjev in sprejema miloščino, ter da je Allah tisti, ki sprejema kesanje, in je Najbolj usmiljen?!« (Kur'an, 9:104) In Vzvišeni Allah pravi: »In On je tisti, ki sprejema kesanje Svojih sužnjev, odpušča zla dejanja in ve prav vse, kar počnete.« (Kur'an, 42:25) Allahov poslanec ﷺ je rekel: »Zares se Allah bolj razveseli kesanja Svojega sužnja kot mož, ki je v pusti in pogubni pokrajini, imel je svojo jahalno žival, na kateri sta bila njegova hrana in pijača. Zaspal je, nato pa se prebudil in ugotovil, da je ni več. Iskal jo je, dokler ga ni premagala žeja, nato je rekel: “Vrnil se bom na svoje mesto in bom spal, dokler ne umrem.” Položil je glavo na svojo podlaket, da bi umrl. Nato se je prebudil in glej – njegova jahalna žival je bila pri njem, na njej pa njegova oskrba, hrana in pijača. Allah se bolj razveseli kesanja vernika kot ta človek svoje živali in svoje oskrbe.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 2744.)
Islam izbriše grehe, ki so bili pred njim, in kesanje izbriše grehe, ki so bili pred njim. Vzvišeni Allah pravi: »Tistim, ki ne verujejo, reci, da jim bo odpuščeno, kar je že bilo, če bodo prenehali. Če pa se vrnejo (v nevero), jih bo doletelo to, kar se je po predpisu zgodilo s prejšnjimi narodi.« (Kur'an, 8:38) Allah je pozval kristjane h kesanju, zato Vzvišeni pravi: »Mar se oni ne bi pokesali Allahu in prosili Njegovega odpuščanja? In Allah je Odpuščajoči in Usmiljeni.« (Kur'an, 5:74) Allah spodbuja vse grešnike in nepokorne h kesanju, zato Vzvišeni pravi: »Reci: O, sužnji Moji, ki ste pretirano grešili nad seboj, ne obupajte nad Allahovo milostjo. Resnično Allah odpušča vse grehe. On je zares Odpuščajoči, Najbolj Usmiljeni.« (Kur'an, 39:53) Ko se je Amr ibn El-As odločil sprejeti islam, se je bal, da mu ne bodo odpuščeni grehi, ki jih je storil pred islamom. O tem je sam povedal: »Ko je Allah v moje srce položil islam, sem prišel k Poslancu ﷺ, da bi mu dal prisego. Iztegnil je svojo roko proti meni, jaz pa sem rekel: “Ne bom ti dal prisege, o Allahov poslanec, dokler mi ne bo odpuščeno, kar sem prej storil od grehov.” Allahov poslanec ﷺ mi je rekel: “O Amr, mar ne veš, da hidžra izbriše to, kar je bilo pred njo od grehov? O Amr, mar ne veš, da islam izbriše to, kar je bilo pred njim od grehov?”« (Muslimova Zbirka Hadisov, št. 121; in Ahmedova Zbirka Hadisov, št. 17827.)
43. V islamu je odnos med človekom in Allahom neposreden, zato ne potrebuješ nikogar kot posrednika med seboj in Allahom. Islam prepoveduje, da bi ljudi postavljali za božanstva ali jih pridruževali Allahu v Njegovem gospostvu ali Njegovi pravici do čaščenja.
V islamu ni potrebe, da človek svoje grehe priznava drugim ljudem, saj je odnos med človekom in Allahom neposreden in ne zahteva nobenega posrednika. Kot je bilo že omenjeno v odstavku (36), je Vzvišeni Allah vse ljudi pozval k kesanju in vračanju k Njemu, obenem pa jim prepovedal, da bi si jemali poslance ali angele za posrednike med Njim in Njegovimi služabniki. Vzvišeni Allah pravi: »In ne zapoveduje vam, da si vzamete angele in glasnike vere za gospodarje. Bi vam mar zapovedal, da bi bili neverniki zatem, ko ste že postali muslimani?« (Kur'an, 3:80) Islam – kot vidiš – prepoveduje, da bi ljudi postavljali za božanstva ali jih pridruževali Allahu v Njegovem gospostvu ali Njegovi pravici do čaščenja. Vzvišeni Allah pravi o kristjanih: »Vzeli so svoje rabine in menihe za gospodarje namesto Allaha – in tudi Mesijo, Marijinega sina -ukazano jim je bilo le častiti enega Boga. Nobenega boga ni, razen Njega. Vzvišen je On nad tem, kar se z Njim enači.« (Kur'an, 9:31) Allah graja nevernike, ker si med Njim in seboj postavljajo posrednike. Vzvišeni Allah pravi: »Mar ne pripada iskrena predanost v veri zgolj Allahu?! Tisti, ki so si namesto Njega vzeli druge zaščitnike pravijo: “Častimo jih samo zato, da bi nas še bolj približali Allahu.” Resnično bo Allah razsodil med njimi glede tega, v čem se razhajajo. Allah zagotovo ne vodi na Pravo pot lažnivcev in nevernikov.« (Kur'an, 39:3) Allah pojasnjuje, da so si malikovalci iz časa džahilijjeta jemali posrednike med seboj in Njim ter govorili, da jih ti približujejo Allahu.
Če je Allah ljudem prepovedal, da bi si jemali poslance ali angele za posrednike med Njim in Njegovimi sužnji, potem to za kogarkoli drugega velja še toliko bolj. Še posebej, ker poslanci in glasniki vere, mir z njimi, sami hitijo k približevanju Allahu. Vzvišeni Allah, ko opisuje stanje poslancev in glasnikov vere, pravi: »...Resnično, vsi trije so hiteli opravljati dobra dela, Nas prosili s hrepenenjem in strahospoštovanjem ter bili ponižni pred Nami.« (Kur'an, 21:90) In Vzvišeni Allah pravi: »Tisti pa, h katerim oni molijo, iščejo pot do bližine svojega Gospodarja, kdo med njimi bo bližji, upajo na Njegovo milost in se bojijo Njegove mučne kazni. Resnično se je treba muk tvojega Gospodarja vedno paziti.« (Kur'an, 17:57) To pomeni: tisti, ki jih kličete poleg Allaha – bodisi poslance ali pobožne ljudi – se tudi sami približujejo Allahu, upajo na Njegovo milost in se bojijo Njegove kazni. Kako je potem mogoče, da jih kličete poleg Allaha?
44. Na koncu tega sporočila se spomnimo, da se ljudje – kljub različnim časom, narodnostim in državam – pa tudi celotno človeštvo razlikujejo v svojih mislih, ciljih, okoljih in dejanjih. Zato nujno potrebujejo vodnika, ki jih usmerja, red, ki jih združuje, in oblast, ki jih varuje. To nalogo so plemeniti poslanci, mir z njimi, opravljali z razodetjem od Allaha – vodili so ljudi na pot dobrega in prave usmeritve, jih združevali na Allahovi postavi in med njimi sodili po resnici. Njihove razmere so se urejale glede na to, koliko so se odzvali tem poslancem in kako blizu so bili času božanskih razodetij. Ko pa se je zabloda razširila, nevednost prevladala in so se začeli častiti maliki, je Allah poslal poslanca Muhammeda ﷺ z vodstvom in pravo vero, da bi ljudi izpeljal iz temine nevere, nevednosti in malikovanja v vero in pravo usmeritev. Allah je razodetja zapečatil s poslanstvom Muhammeda ﷺ, mu določil trajnost in ga naredil za vodstvo ljudem, milost, svetlobo in napotilo na pot, ki vodi k Njemu, Slavljen je On.
Na koncu tega sporočila se spomnimo, da se ljudje – kljub različnim časom, narodnostim in državam – pa tudi celotna človeška družba razlikujejo v svojih mislih, ciljih, okoljih in dejanjih. Zato nujno potrebujejo vodnika, ki jih usmerja, red, ki jih združuje, in oblast, ki jih varuje. To nalogo so plemeniti poslanci, mir z njimi, opravljali z razodetjem od Allaha – vodili so ljudi na pot dobrega in prave usmeritve, jih združevali na Allahovi postavi in med njimi sodili po resnici. Njihove razmere so se urejale glede na to, koliko so se odzvali tem poslancem in kako blizu so bili času božanskih razodetij. Ko pa se je zabloda razširila, nevednost prevladala in so se začeli častiti maliki, je Allah poslal Svojega Poslanca Muhammeda ﷺ z vodstvom in pravo vero, da bi ljudi izpeljal iz temine nevere, nevednosti in malikovanja v vero in pravo usmeritev.
45. Zato te, o človek, pozivam, da se iskreno obrneš k Allahu, brez slepega sledenja tradiciji in navadam, ter da veš, da se boš po smrti vrnil k svojemu Gospodarju. Razmisli o sebi in o obzorjih okoli sebe – sprejmi islam in srečen boš v tem življenju in v onostranstvu. Če želiš vstopiti v islam, je dovolj, da izpoveš, da ni drugega boga razen Allaha, in da je Muhammed Allahov poslanec; da se odrečeš vsemu, kar se časti poleg Allaha; da veruješ, da bo Allah ponovno oživel tiste v grobovih in da sta obračun in povračilo resnica. Ko izpoveš to pričevanje, postaneš musliman. Nato pa časti Allaha tako, kot je predpisal: z molitvijo, zekatom, postom in hadžem, če si tega zmožen.
Zato te, o človek, pozivam, da se iskreno obrneš k Allahu, brez slepega sledenja tradiciji in navadam, kakor te k temu poziva Vzvišeni Allah: »Reci: “Polagam vam na srce le eno, da v imenu Allaha iskreno razmislite v parih in posamezno, da se prepričate, da pri vašem prijatelju (Muhammedu) ni prav nikakršne norosti. On ni nič drugega kot svarilec, ki vas svari pred težkimi mukami.”« (Kur'an, 34:46) Vedeti moraš, da se boš po smrti vrnil k svojemu Gospodarju. Vzvišeni Allah pravi: »Človek ima samo tisto, za kar se je sam trudil in prizadeval (dobro ali slabo). Njegova dejanja bodo razkrita in jasno prikazana. Nato bo za svoja dela v celoti in pravično poplačan. In končni povratek vseh stvari je k tvojemu Gospodarju.« (Kur'an, 53:39–42) In da razmišljaš o sebi in o stvaritvami okoli sebe. Vzvišeni Allah pravi: »Mar niso pogledali v kraljestvo nebes in Zemlje ter v vse, kar je Allah ustvaril, in (dojeli) da se je morda približal njihov skrajni rok? V kateri govor bodo torej verjeli po tem?« (Kur'an, 7:185)
Sprejmi islam in srečen boš v tem življenju in v onostranstvu. Če želiš vstopiti v islam, je dovolj, da izpoveš, da ni drugega božanstva razen Allaha, in da je Muhammed Allahov poslanec. Ko je Allahov poslanec ﷺ poslal Muaza v Jemen kot pozivalca v islam, mu je rekel: »Prihajaš k ljudem izmed pripadnikov Knjige, zato jih povabi k pričevanju, da ni drugega boga razen Allaha, in da sem jaz Allahov poslanec. Če ti bodo v tem poslušni, jim povej, da jim je Allah zapovedal pet molitev v vsakem dnevu in noči. Če ti bodo v tem poslušni, jim povej, da jim je Allah zapovedal miloščino, ki se vzame od njihovih bogatih in se vrne njihovim revnim. Če ti bodo v tem poslušni, se varuj njihovega najdragocenejšega premoženja.« (Muslimova zbirka hadisov, št. 19.) In da se odrečeš vsemu, kar se časti poleg Allaha. To odrekanje je hanifijjet – vera Ibrahima, mir z njim. Vzvišeni Allah pravi: »Zares imate lep zgled v Ibrahimu in tistih, ki so bili z njim, ko so rekli svojemu narodu: ‘Mi se odrekamo vam in temu, kar častite poleg Allaha. Zanikamo vas in med nami in vami se je pojavilo sovraštvo in prezir za vedno, dokler ne verujete v Allaha Edinega...’« (Kur'an, 60:4) In da veruješ, da bo Allah ponovno oživel tiste v grobovih. Vzvišeni Allah pravi: »To je zato, ker je Allah zagotovo Resnica, ker On resnično oživlja mrtve, ker je zares zmožen storiti karkoli, ker Čas prihaja brez dvoma in ker bo Allah oživil tiste v grobovih.« (Kur'an 22: 6–7) In da sta obračun in povračilo resnica. Vzvišeni Allah pravi: »Allah je ustvaril nebesa in Zemljo z resnico, da bo vsaka duša poplačana za to, kar si je pridobila, in ne bo jim storjena krivica.« (Kur'an, 45:22)
Ko izpoveš to pričevanje, postaneš musliman. Nato časti Allaha tako, kot je predpisal: z molitvijo, zekatom, postom in hadžem (romanjem), če si tega zmožen, ter z drugimi predpisanimi dejanji.
Različica z dne 19-11-1441
Napisal: prof. dr. Muhammed ibn Abdullah Es-Suhajm
nekdanji profesor akide na oddelku za islamske študije
Pedagoška fakulteta, Univerza kralja Sauda
Rijad, Kraljevina Savdska Arabija
Related books
All books
Kratko sporočilo o Islamu, kot je navedeno v častnem Kur'anu in Sunnetu Poslanika61 languagesKratko sporočilo o Islamu, kot je navedeno v častnem Kur'anu in Sunnetu Poslanika
V imenu Allaha, Vsemilostnega, Najusmiljenejšega. Islam [1]-Kopija brez dokazov [1] Obstaja še razširjena oblika tega sporočila z ustreznimi dokazi iz Plemenitega Kur'ana in Sunneta. Preverite lahko na naslednji povezavi: https://islamhouse.com/ar/books/2830071 To je pomembno sporočilo, ki predstavlja kratek uvod v islam. Ponazarja njegove najbolj bistvene stebre, nauke in lepote, ki jih črpa iz njegovih prvotnih virov, to sta plemeniti Kur'an in Poslanikov sunnet. Sporočilo je naslovljeno vsem muslimanom in nemuslimanom v njihovih jezikih in je aktualno v vseh obdobjih, prostorih ter se…
KRATEK ORIS ISLAMSKE AKIDE (VEROVANJA)75 languagesKRATEK ORIS ISLAMSKE AKIDE (VEROVANJA)
Knjiga pojasnjuje temeljna načela vere, ki vključujejo verovanje v Allaha, Njegove Meleke (Angele), Njegove razodete knjige, Njegove poslance, Sodni dan in Božjo odredbo (usodo). Predstavlja tudi osnovna prepričanja, v katera mora musliman verovati in po katerih mora živeti, ter posebej poudarja pomen utrjevanja odnosa z Allahom skozi poglobljeno razumevanje islamske akide.
ISLAM - VERA ALLAHOVIH POSLANCEV85 languagesISLAM - VERA ALLAHOVIH POSLANCEV
Islam pomeni predanost Allahu, Stvarniku in Upravitelju vesolja, ter pokornost Njemu iz ljubezni in poveličevanja. Temelj islama je verovanje v Allaha: da je On Stvarnik in da je vse ostalo ustvarjeno; da je On edini vreden čaščenja, da nima družabnika; in da ni nobenega, ki bi bil vreden čaščenja razen Njega. Njemu pripadajo najlepša imena in najvišje lastnosti ter absolutna popolnost brez kakršnekoli pomanjkljivosti. Ni rodil in ni bil rojen in nihče Mu ni enak niti podoben; ne prebiva in se ne uteleša v ničemer izmed Svojih stvaritev. Islam je vera Vzvišenega Allaha, ki od ljudi ne…
POMEMBNE LEKCIJE ZA CELOTNI UMMET78 languagesPOMEMBNE LEKCIJE ZA CELOTNI UMMET
Knjiga „Pomembne lekcije za celotni ummet“ šejha Abdulaziza bin Baza, naj se ga Allah usmili, je kratko, a izjemno koristno delo, ki ga je imam pripravil kot temeljno znanje za celotni islamski ummet. V njej je obravnaval temelje in stebre vere – od tevhida (islamskega monoteizma), imana in islama, do predpisov o obredni čistosti in obredni molitvi, pravil islamskega bontona ter pojasnil o prepovedih širka (politeizma) in drugih grehov. Vse je predstavljeno na jasen in preprost način, utemeljeno na Plemenitem Kur’anu in Sunnetu Poslanca, z namenom približati vsakemu muslimanu pravilno…