KDO JE USTVARIL VESOLJE? KDO JE USTVARIL MENE IN ZAKAJ?
KDO JE USTVARIL VESOLJE? KDO JE USTVARIL MENE IN ZAKAJ?
Knjiga obravnava izvor vesolja in človeka ter poudarja, da imata veličastnega Stvarnika – Allaha – ki je postavil zakone, po katerih poteka življenje. Pojasnjuje tudi Allahove lastnosti in pomembnost vere v poslance in razodete knjige ter potrjuje, da je islam prava vera za doseganje sreče na tem svetu in v onstranstvu.
Language: lang_sl
Prepared by: Znanstveni odbor pri Predsedstvu za verske zadeve Mesdžidul-Harama v Meki in Prerokove mošeje v Medini
Ker nismo ustvarili samih sebe in je nemogoče, da bi nastali iz ničesar ali po naključju, je resnica, o kateri ni dvoma, ta, da mora imeti to vesolje veličastnega in vsemogočnega Stvarnika. Saj je nemogoče, da bi to vesolje ustvarilo samo sebe, ali da bi nastalo iz ničesar, ali da bi nastalo po naključju!
Zakaj človek veruje v obstoj stvari, ki jih ne vidi – kot so zaznavanje, razum, duša, čustva in ljubezen? Ali ni zato, ker vidi njihove učinke? Kako potem človek zanika obstoj Stvarnika tega veličastnega vesolja, ko pa vidi učinke Njegovih stvaritev, Njegovega dela in Njegove milosti?!
Noben razumen človek ne bo sprejel, da bi mu kdo rekel, da je hiša nastala brez graditelja, ali da je nastala iz ničesar! Kako potem nekateri ljudje verjamejo tistim, ki pravijo, da je to veličastno vesolje nastalo brez Stvarnika? Kako lahko razumen človek sprejme, da je ta natančni red v vesolju nastal po naključju?
Vse to nas pripelje do enega samega zaključka: da ima to vesolje veličastnega, vsemogočnega in modro upravljajočega Gospodarja, ki je edini vreden čaščenja, in da je čaščenje vsega, kar se časti poleg Njega, neveljavno in ni vredno čaščenja.
Gospodar, Stvarnik Veličastni
Obstaja le en Gospodar, Stvarnik – On je Lastnik, Urednik, Oskrbovalec, Tisti, ki daje življenje in povzroča smrt. On je tisti, ki je ustvaril zemljo, jo podredil in jo naredil primerno za Svoja bitja. On je tisti, ki je ustvaril nebesa in veličastna bitja v njih ter soncu, luni, noči in dnevu določil natančen red, ki kaže na Njegovo veličino.
On je tisti, ki nam je podredil zrak, brez katerega ne moremo živeti. On je tisti, ki nam pošilja dež ter nam je podredil morja in reke. On je tisti, ki nas je hranil in varoval, ko smo bili zarodki v maternicah naših mater, brez kakršnekoli moči. On je tisti, ki vodi kri po naših žilah od rojstva do smrti.
Ta Gospodar, Stvarnik in Oskrbovalec je Vsemogočni Allah.
Allah je Gospodar in Stvarnik vsega, kar je v vesolju – vsega, kar vidimo in česar ne vidimo. Vse razen Njega je stvaritev izmed Njegovih stvaritev. On je edini vreden čaščenja in z Njim ne smemo častiti nikogar drugega. Nima partnerja v Svojem lastništvu, ustvarjanju, upravljanju ali čaščenju.
Gospodar, ki je vreden čaščenja, se odlikuje s popolnimi lastnostmi:
Ena od Njegovih lastnosti je, da je On Edini, ki je vreden čaščenja; vse razen Njega pa je ustvarjeno, zavezano Njegovim ukazom, Njemu podrejeno in pod Njegovo oblastjo.
Med Njegovimi lastnostmi je, da je On Večno-živi in Samo-obstoječi. Vsakemu živemu bitju je Allah dal življenje in ga poklical v obstoj iz ničesar, ter skrbi za njegov obstoj, oskrbo in vse, kar potrebuje. Gospodar je Večno-živi, ki ne umre, minljivost je zanj nemogoča. On je Samo-obstoječi, ki ne spi – ne premagata Ga ne dremež ne spanec.
Od Njegovih lastnosti je, da je Vsevedni, kateremu ni nič skrito – ne na zemlji ne v nebesih.
Od Njegovih lastnosti je, da je Vseslišni in Vsevidni, ki sliši vse in vidi vsako stvaritev. Ve, kaj prišepetavajo duše in kaj skrivajo prsi. Njemu, Vzvišenemu, ni nič skrito – ne na zemlji ne v nebesih.
Od Njegovih lastnosti je, da je Vsemogočni, kateremu nič ni nemogoče in čigar volje nihče ne more zavrniti. Stori, kar želi, in prepreči, kar želi; pospeši, kar želi, in odloži, kar želi. Njemu pripada popolna modrost.
Med Njegovimi lastnostmi je, da je On Stvarnik, Oskrbovalec in Upravitelj. Ustvaril je stvarstvo in ga ureja; stvarstvo je v Njegovi oblasti in pod Njegovo nadvlado.
Ena od Njegovih lastnosti je, da se odzove klicu tistega, ki je v stiski, pomaga obupanemu in odpravlja tegobe. Vsako ustvarjeno bitje se, kadar pade v stisko ali težave, iz nuje zateče k Njemu.
Čaščenje pripada izključno Vsemogočnemu Allahu, saj je On Popoln in edini vreden čaščenja. Vse, kar se časti poleg Njega, je lažno čaščeno, nepopolno ter podvrženo smrti in minljivosti.
Vsemogočni Allah nas je obdaril z umom, ki dojame del Njegove veličine, in v nas zasadil prirojeno naravo (fitro), ki ljubi dobro, sovraži zlo in najde mir, ko se zateče k Allahu, Gospodarju svetov. Ta prirojena narava priča o Njegovi popolnosti in o tem, da je On vzvišen nad vsako pomanjkljivostjo.
Razumnemu človeku ne pritiče, da časti kogarkoli drugega kakor Popolnega; kako naj torej časti nepopolno stvaritev, podobno sebi – ali celo manjvredno od sebe?!
Tisti, ki je vreden čaščenja, ne more biti človek, kip, drevo ali žival!
Gospodar je nad Svojimi nebesi, povzdignjen nad Svoj Prestol (Arš), ločen od Svojih stvaritev. V Njegovem bistvu ni ničesar od Njegovih stvaritev in v Njegovih stvaritvah ni ničesar od Njegovega bistva. Ne prebiva v ničemer od Svojih stvaritev niti se v nobeni izmed njih ne uteleša.
Gospodarju ni nič podobno in On je Vseslišni, Vsevidni. Nihče Mu ni enak in On je neodvisen od Svojih stvaritev. Ne spi in ne uživa hrane. On je Veličasten in zato ne more imeti žene ali otroka; kajti Stvarnik ima lastnosti Veličastnosti in nikoli ne more biti zaznamovan s potrebo ali pomanjkljivostjo.
Zakaj nas je ustvaril ta Veličastni Stvarnik in kaj želi od nas?
Ali je mogoče, da bi Allah ustvaril vse te stvaritve brez namena? Ali bi jih ustvaril zaman, On, ki je Vsemodri in Vsevedni?
Ali je mogoče, da bi nas Tisti, ki nas je ustvaril s takšno natančnostjo in popolnostjo ter nam podredil vse, kar je v nebesih in na zemlji, ustvaril brez namena ali nas pustil brez odgovora na najpomembnejša vprašanja, ki nas zaposlujejo, kot so: Zakaj smo tukaj? Kaj sledi po smrti in kakšen je namen našega ustvarjenja?
Ali je mogoče, da ne bi bilo kazni za krivičneža in nagrade za dobrotnika?
Nasprotno – Allah je poslal poslance, da bi spoznali namen našega obstoja, da bi nas usmerili, kako Ga častiti in se Mu približati, kaj od nas želi, kako doseči Njegovo zadovoljstvo in da bi nas obvestili o naši usodi po smrti.
Allah je poslal poslance, da bi nam sporočili, da je On edini vreden čaščenja; da bi se naučili, kako Ga častiti; da bi nam posredovali Njegove ukaze in prepovedi; in da bi nas učili vrlih vrednot, s katerimi bi naše življenje postalo dobro, prežeto z dobrinami in blagoslovi.
Allah je poslal številne poslance – med katerimi Nuha (Noeta), Ibrahima (Abrahama), Musaja (Mojzesa) in Iso (Jezusa), mir z njimi – ter jih podprl z jasnimi znamenji in čudeži, ki so pričali o njihovi resničnosti in o tem, da so poslani od Njega, Vsemogočnega. Zadnji med njimi je bil Muhammed, Allahov blagoslov in mir z njim.
Poslanci so nam jasno povedali, da je to zemeljsko življenje preizkušnja in da se pravo življenje začne po smrti,
prav tako, da obstaja Raj za vernike, ki so častili samo Allaha in verovali v vse poslance; ter, da obstaja Pekel, ki ga je Allah pripravil za nevernike – tiste, ki so poleg Allaha častili druga božanstva ali pa so zanikali katerega koli od Allahovih poslancev.
Allah je poslal svoje poslance vsem narodom; ni bilo naroda, h kateremu Allah ni poslal poslanca, da bi jih pozval k čaščenju njihovega Gospodarja in jim prenesel Njegove zapovedi in prepovedi. Cilj vseh njihovih pozivov je bil čaščenje samo Vzvišenega Allaha. In kadar je kak narod začel opuščati ali izkrivljati to, kar je prinesel njihov poslanec – zlasti zapoved o tevhidu (monoteizmu) – je Allah poslal drugega poslanca, da popravi pot in ljudi vrne k prvinski naravi (fitri) in k tevhidu (monoteizmu) Allaha ter pokornosti Njemu.
Naposled je Allah zaključil poslanstvo z Muhammedom, Allahov blagoslov in mir z njim, ki je prinesel popolno vero in večen ter splošen verozakon za vse ljudi do Sodnega dne – verozakon, ki dopolnjuje in razveljavlja vse predhodne. Vsemogočni Allah je tej veri zagotovil obstoj in trajnost do Sodnega dne.
Nihče ne more biti vernik, dokler ne veruje v vse poslance – mir z njimi
Allah je Tisti, ki je poslal poslance in vsem svojim stvaritvam zapovedal, naj se jim pokoravajo. Kdor zanika poslanstvo enega izmed njih, je s tem zanikal vse. Ni večjega greha, kot da človek zavrne Allahovo razodetje, saj je za vstop v Raj nujno verovanje v vse poslance.
Zato je dolžnost vsakega posameznika v tem času, da veruje v Allaha, v vse Njegove poslance in v Sodni dan. To pa je mogoče le tako, da veruje in sledi zadnjemu poslancu in pečatu vseh poslancev – Muhammedu, Allahov blagoslov in mir z njim, ki mu je Allah podelil večno čudežno znamenje: Plemeniti Kur'an, za katerega je Allah zagotovil varovanje vse do dneva, ko bo On podedoval Zemljo in vse, kar je na njej.
Plemeniti Kur'an je govor Allaha in Njegovo razodetje, ki ga je razodel zadnjemu poslancu, Muhammedu, Allahov blagoslov in mir z njim. Je največji čudež, ki potrjuje resničnost njegovega poslanstva in popolnoma resničen v njegovih predpisih in poročilih.
Allah je izzval tiste, ki so zanikali resnico, naj poskušajo prinesti vsaj eno suro (poglavje), podobno njemu – pa jim to ni uspelo. To zaradi veličastnosti njegove vsebine in celovitosti, ki zajema vse, kar je povezano s človekom v tem življenju in v onostranstvu. Vsebuje vse resnice verovanja, v katere je dolžnost verovati,
prav tako pa vsebuje zapovedi in prepovedi, po katerih se mora vsak posameznik ravnati – v svojem odnosu do svojega Gospodarja, v odnosu do samega sebe in v odnosu do drugih ljudi. Vse to je izraženo v vzvišenem slogu, polnem zgovornosti in jasnosti.
Vsebuje tudi številne razumne dokaze in znanstvene resnice, ki pričajo, da ta Knjiga ne more biti delo človeka, temveč je govor Gospodarja ljudi.
Kaj je Islam?
Islam je predanost Vzvišenemu Allahu z verovanjem v Njegov monoteizem, pokornost Njemu v poslušnosti, sprejemanje Njegovega verozakona z zadovoljstvom in popolno podreditev, ter odpovedovanje vsemu, kar se časti poleg Allaha.
Allah je poslal poslance z enim samim sporočilom: pozivom k čaščenju zgolj Enega Allaha brez pripisovanja družabnika ter k odrekanju vsemu, kar se časti poleg Njega.
Islam je vera vseh glasnikov vere; njihov klic je bil enak, njihovi verozakoni pa so se med seboj razlikovali. Muslimani so danes edini, ki se držijo prave vere, s katero so bili poslani vsi poslanci. Sporočilo islama je v tem času resnica in je zadnje sporočilo Stvarnika človeštvu.
Gospodar, ki je poslal Ibrahima (Abrahama), Muso (Mojzesa) in Iso (Jezusa), mir z njimi, je Tisti, ki je poslal tudi pečata vseh poslancev – Muhammeda, Allahov blagoslov in mir z njim. Verozakon islama pa razveljavlja vse predhodne verozakone.
Vse religije, ki jih ljudje danes prakticirajo – razen islama – so bodisi človeška stvaritev bodisi so bile prvotno božanske, a jih je spremenila človeška roka, tako da so postale mešanica mitoloških ostankov, podedovanih legend in človeških razlag.
Vera muslimanov pa je ena sama, jasna in nespremenljiva. Prav tako so enotna njihova dejanja čaščenja: vsi opravljajo pet dnevnih molitev, dajejo obvezno letno miloščino (zekat) in postijo v mesecu Ramadanu. Poglej tudi njihov verozakon – Plemeniti Kur'an – ki je ena sama in povsem enaka Knjiga v vseh krajih sveta. Vzvišeni Allah pravi:»Danes sem vam izpopolnil vašo vero in vam dopolnil Svoj blagoslov. In zadovoljen sem s tem, da je islam vaša vera. Kdor pa bo prisiljen zaradi težke sestradanosti (jesti prepovedano), ne da bi se hotel namenoma pregrešiti, Allah je Tisti, ki odpušča, Usmiljeni.«(Kur'an 5:3)
Vera islam je celovit življenjski nazor, ki je v skladu s človeško naravo (fitro) in razumom, zato jo sprejema zdrava in nepopačena duša. Predpisal jo je Veličastni Stvarnik za svoje stvarstvo; to je vera dobrote in sreče za vse ljudi – tako v tem življenju kot v prihodnjem. Islam ne razlikuje med rasami niti med barvami kože, saj so vsi ljudje v njem enaki, noben posameznik pa nima prednosti pred drugim razen po meri svojih dobrih dejanj.
Kakšne koristi ima musliman v tem življenju in v onstranstvu?
Islam prinaša velike koristi, med njimi:
– Uspeh in čast v tem svetu, da je posameznik suženj Allaha; sicer bi postal suženj svojih strasti, Satana in nagnjenj.
– Uspeh v onstranstvu: da mu Allah odpusti, ga obdari s Svojim zadovoljstvom in ga uvede v Raj, kjer doseže večnen užitek; ter da se reši kazni Pekla.
– Vernik bo na Sodnem dnevu v družbi poslancev, resnicoljubnih, šehidov in pravičnih – in kako čudovita je ta družba! Kdor pa ne veruje, bo v družbi tiranov, zlobnežev, zločincev in pokvarjencev.
– Tisti, ki jih Allah uvede v Raj, bodo živeli v večnem užitku brez smrti, bolezni, bolečine, starosti ali žalosti in izpolnjena jim bo vsaka želja. Tisti pa, ki vstopijo v Pekel, bodo v trajnem in neprekinjenem trpljenju.
– Izgubi najvišje znanje in spoznanje – spoznanje in znanje o Allahu. Izgubi tudi vero v Allaha, ki človeku daje varnost in notranji mir v tem življenju ter večno blaženost v onstranstvu.
– Izgubi verovanje v in sledenje najveličastnejši Knjigi, ki jo je Allah razodel človeštvu.
– Izgubi vero v velike poslance; prav tako bo na Sodnem dnevu prikrajšan za njihovo družbo v Dženetu (Raju). Namesto tega bo v družbi šejtanov, zločincev in tiranov v ognju Džehennema (Pekla). In kako strašno je to bivališče in taka družba!
Kdor želi odrešitev v onstranstvu, mora biti musliman, pokoren Allahu in slediti Njegovemu Poslancu, Allahov blagoslov in mir z njim.
Ena od resnic, v kateri so bili soglasni vsi poslanci in glasniki, mir z njimi, je ta, da se bodo v onstranstvu rešili samo muslimani – tisti, ki so verovali v Vsemogočnega Allaha, Mu v čaščenju niso pripisovali nobenega družabnika in so verovali v vse poslance in glasnike. Vsi privrženci poslancev, ki so verovali vanje in potrjevali njihovo resničnost, bodo vstopili v Džennet (Raj) in bodo rešeni Pekla.
Tisti, ki so živeli v času poslanca Muse (Mojzesa), so verovali vanj in sledili njegovim naukom – ti so bili muslimani, verniki in pravični ljudje. Ko pa je Allah poslal Iso (Jezusa), je za sledilce Muse postalo obvezno, da verujejo vanj in mu sledijo.
Tisti, ki verujejo v Iso (Jezusa), so pravi in pobožni muslimani. Kdor pa zavrne verovanje v Iso in reče: „Ostal bom pri veri Muse (Mojzesa),“ ta ni vernik, saj je zavrnil verovanje v poslanika, ki ga je Allah poslal.
Potem ko je Allah poslal zadnjega poslanca, Muhammeda, Allahov blagoslov in mir z njim, je za vse ljudi postalo obvezno, da verujejo vanj. Gospodar je tisti, ki je poslal Muso (Mojzesa) in Iso (Jezusa), in On je tisti, ki je poslal pečat poslanikov, Muhammeda. Zato tisti, ki zanika poslanstvo Muhammeda in pravi: „Ostal bom privrženec Muse ali Ise,“ ni vernik.
Ni dovolj, da nekdo reče, da spoštuje muslimane; prav tako ni dovolj za odrešitev v onostranstvu, da daje miloščino in pomaga revnim. Nujno je, da veruje v Allaha, Njegove Knjige, Njegove poslance in v Sodni dan – šele takrat bo Allah to od njega sprejel. Ni večjega greha od širka, pripisovanja družabnika Allahu, neverovanja vanj, zavračanja razodetja, ki ga je Allah poslal, ali zanikanja poslanstva zadnjega od Njegovih poslancev, Muhammeda, Allahov blagoslov in mir z njim.
Ker je bilo zadnje Allahovo sporočilo razodeto človeštvu, mora vsak posameznik, ki sliši za islam in za sporočilo zadnjega Poslanca, Muhammeda ﷺ, vanj verovati, slediti njegovemu verozakonu in mu biti pokoren v njegovih ukazih in prepovedih. Zato Allah od nikogar, ki sliši za to zadnje sporočilo in ga zavrne, ne bo sprejel ničesar, temveč ga bo kaznoval v onstranstvu.
Musliman je dolžan verovati v teh šest stebrov vere:
Verovanje v Allaha: da je On Stvarnik, Oskrbovalec, Upravljalec in Lastnik; da Mu ni nič podobno; da nima žene niti sina; da je On edini vreden čaščenja in da se poleg Njega ne časti nihče drug. Čaščenje vsega, kar se časti poleg Njega, je neveljavno.
Verovanje v Meleke (Angele): da so sužnji Vsemogočnega Allaha, ki jih je ustvaril iz svetlobe, in da je med njihovimi nalogami tudi ta, da prinašajo razodetje Njegovim poslancem.
Verovanje v razodete Knjige: vse Knjige, ki jih je Allah razodel svojim poslancem – kot Tora in Indžil (Evangelij) pred njunim popačenjem – ter v zadnjo Knjigo, Plemeniti Kur'an.
Verovanje v vse poslance: v Nuha (Noeta), Ibrahima (Abrahama), Muso (Mojzesa), Iso (Jezusa) in v zadnjega med njimi, Muhammeda, mir z njimi. Bili so ljudje, ki jih je Allah podprl z razodetjem ter jim dal znamenja in čudeže, ki pričajo o njihovi resničnosti.
Verovanje v Sodni dan: ko bo Allah obudil prve in zadnje, razsodil med svojim stvarstvom, vernike uvedel v Džennet (Raj), nevernike pa v Pekel.
Verovanje v usodo (kader): da Allah vse ve – kar je bilo in kar bo; da je vse to vnaprej vedel, zapisal, želel in ustvaril.
In da človek časti Allaha na način, ki ga je On predpisal: z opravljanjem obredne molitve, dajanjem obredne letne miloščine (zekata), postom in romanjem hadža – če je za to fizično in materialno zmožen. Nato pa se mora naučiti svoje vere, ki bo vir njegove sreče v tem življenju in njegove rešitve v onstranstvu.
ALI SI SE ŽE KDAJ VPRAŠAL: KDO TE JE USTVARIL, ZAKAJ OBSTAJAŠ IN KAJ SLEDI PO SMRTI?
57 languages
ALI SI SE ŽE KDAJ VPRAŠAL: KDO TE JE USTVARIL, ZAKAJ OBSTAJAŠ IN KAJ SLEDI PO SMRTI?
Knjiga odpira temeljna vprašanja človeškega obstoja: od kod prihajamo, zakaj živimo in kaj nas čaka po smrti. Z jasnimi in razumnimi argumenti vodi bralca k spoznanju obstoja popolnega in vsemodrega Stvarnika ter pojasnjuje, da je smisel življenja čaščenje edino Allaha. Islam predstavlja kot resnično in ohranjeno vero, vabi k veri v Allahovega poslanca Muhammeda — Allahov blagoslov in mir z njim — ter k življenju v skladu z njegovim učenjem. Hkrati opozarja na nevarnost pridruževanja partnerjev Allahu in poudarja resničnost obračuna ter povračila v onstranstvu.
Islam pomeni predanost Allahu, Stvarniku in Upravitelju vesolja, ter pokornost Njemu iz ljubezni in poveličevanja. Temelj islama je verovanje v Allaha: da je On Stvarnik in da je vse ostalo ustvarjeno; da je On edini vreden čaščenja, da nima družabnika; in da ni nobenega, ki bi bil vreden čaščenja razen Njega. Njemu pripadajo najlepša imena in najvišje lastnosti ter absolutna popolnost brez kakršnekoli pomanjkljivosti. Ni rodil in ni bil rojen in nihče Mu ni enak niti podoben; ne prebiva in se ne uteleša v ničemer izmed Svojih stvaritev. Islam je vera Vzvišenega Allaha, ki od ljudi ne…
V knjigi »Način molitve Poslanika ﷺ« je velecenjeni šejh Abdulaziz bin Baz, rahimehullah, na preprost in jasen način, z natančno metodologijo ter oporo v verodostojnih besedilih povzel opis molitve Poslanika (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim). Delo je namenjeno temu, da muslimanu služi kot zanesljiv vodnik pri njegovi molitvi. V knjigi je pojasnil stebre molitve, njene sunnete in vse njene značilnosti – od abdesta pa do taslima – ter pri tem združil dokazila in razlago. Poziva k popolnemu sledenju zgledu Poslanika (ﷺ Allahov blagoslov in mir z njim) v tem najveličastnejšem dejanju čaščenja.
Če želiš sprejeti islam, moraš na glas izgovoriti naslednje pričevanje: Pričujem, da ni drugega resničnega boga razen Allaha, Ešhedu en la ilahe illallah in pričujem, da je Muhammed Allahov Poslanec
